Zadela je žebljico na glavico, in to v stilu starega pregovora, da lepa beseda lepo mesto najde. In pri Slovencih ta pregovor še kako drži. Žal nas v tej nesrečni epidemiji, ki smo jo v naši državi vzeli še kako resno in se tudi držimo ukrepov za njeno zajezitev, mnogi odgovorni dobesedno strašijo in streljajo z vsemi topovi strahu in groze. To se mi ne zdi v redu, saj menim, da bi se tudi skrb zbujajoče informacije dalo podati na miren, preudaren način in vedno vsaj s kančkom optimizma. Od vsega začetka te nesreče, ki nas je pošteno prizadela in terja nečloveške napore vseh zdravstvenih delavcev in drugih pristojnih služb ter seveda vlade, je najbolj glasen in vedno črnogled vladni govorec Jelko Kacin. Ne vem sicer, zakaj so ga potegnili iz naftalina, a s svojimi nastopi me je močno razočaral. V glavnem se poslužuje manipuliranja in sprenevedanja, ki presegata vse meje dobrega okusa. Ve vse o vsem, pogosto cinično, zelo arogantno in vzvišeno ter običajno tudi zelo hladno in oholo, seje strah in paniko, namesto da bi ljudi pomirjal in na miren ter kulturni način povedal, kaj se dogaja z epidemijo. Ničesar ni treba spreminjati ali olepševati, bognedaj. Resnico je mogoče povedati tudi na drugačen, predvsem človeški način. S kančkom optimizma bi bil rezultat njegovega dela bistveno boljši in bi pri ljudeh vzbujal zaupanje in vero, da se stvari le premikajo na bolje.
Za konec tega dobronamernega zapisa (ob vsem spoštovanju do truda in dobrih namer aktualne oblasti in vseh služb, ki se izredno trudijo, da s čim manjšimi posledicami pridemo iz te nesrečne koronakrize) bi rad dodal, da se strinjam z mnogimi, ki menijo, da bi morali nadzor nad obvladovanjem epidemije usklajevati in voditi ministrstvo za zdravje ob polni strokovni podpori NIJZ (in drugih zdravstvenih ustanov). Ta naj ocenjuje razmere in pripravlja strokovna priporočila za ukrepanje pristojnih ustanov in seveda tudi sporočila za javnost. Tako bi moralo ostati do konca epidemije, in ko bo te nadloge enkrat konec, bo dovolj časa za celovito analizo in za oceno, ali je NIJZ dovolj učinkovito in strokovno opravil svoje delo. Takrat bosta imela dovolj časa za svoj del opravil tudi politika in politikantstvo, zdaj pa naj pustita stroki, da opravi svoje delo.
In namesto vladnega govorca naj o stanju razmer in ukrepih dnevno spregovori pristojni minister za zdravje s sodelavci, ki jim lahko ob strani stojijo tudi komunikologi, ki so vešči javnega nastopanja in kulture komunikacije. V stilu vzpodbudnih besed predsednika Uefe Aleksandra Čeferina, ki je (povzeto v Dnevniku 7. aprila) dejal: »Ali se resnično ne da ljudem podariti enega nasmeška, ene tople besede, pozitivnega pristopa? Zakaj ne moremo ljudem reči, da so dobri, da naj zdržijo še malo, da bodo s tem pomagali zdravstvu in ekonomiji? Ne morem več gledati te vsakodnevne črnogledosti v javnih nastopih vodilnih, ne morem več gledati te apokaliptičnosti.« Komentar tu najbrž ni potreben.
Dr. Marjan Toš, Lenart v Slovenskih goricah