Med nadzorom hitrosti na štajerski avtocesti so predvčerajšnjim policisti pri Dramljah zalotili voznika osebnega avta, ki je v smeri proti Mariboru divjal s kar 241 kilometri na uro. Dan prej so njihovi gorenjski kolegi prav tako zalotili kar nekaj divjakov. Na odsekih gorenjske avtoceste z omejitvijo 130 kilometrov na uro je bila najvišja izmerjena hitrost 200, na odseku z omejitvijo 110 kilometrov na uro med Vrbo in Karavankami pa 175. »Čeprav so ceste bolj ali manj prazne, to ne pomeni, da se lahko vozniki sprostijo in da ne more priti do nesreče. Ta se lahko zgodi tako na prometni kot prazni cesti,« je opozoril predstavnik kranjske policijske uprave Bojan Kos.
Hitrost vzela tri življenja
Kako je torej s prometno varnostjo v tem času? So ceste bolj varne ali se ravno zato, ker so bolj prazne, spreminjajo v dirkališča? S policije odgovarjajo, da imajo podrobnejše podatke le za prve tri mesece. Do konca marca je bilo dobrih 24.400 kršitev omejitve hitrosti, lani v tem času pa nekaj več kot 35.000. »Prometni tokovi so ta čas redki, kar pri nekaterih posameznikih res vzbudi željo po hitrejši vožnji predvsem na glavnih prometnih smereh, kot so avtoceste in ceste višjih kategorij,« pravi predstavnica policije Vesna Drole.
Glede varnosti letos kaže bolje kot lani. »Pozitiven trend se nadaljuje že od začetka leta. S pojavom epidemije pa so se prometni tokovi bistveno umirili in zmanjšali. Kar se pozna tudi pri številu prometnih nesreč, ki jih je bilo pol manj,« navaja Droletova. Od 16. marca, ko je velik del Slovencev ostal v domači izolaciji, pa do predvčerajšnjim se jih je zgodilo 559, v istem obdobju lani 1132. Policija ugodno stanje pričakuje tudi v prihodnje. »Kljub temu prometne udeležence pozivamo k spoštovanju predpisov, defenzivni vožnji in odgovornemu ravnanju,« dodaja Droletova.
Tudi na agenciji za varnost prometa pritrjujejo, da je letos (za zdaj) prometna varnost boljša, do konca marca se je število nesreč zmanjšalo za devet odstotkov. Je pa med vzroki prehitra vožnja še vedno na drugem mestu. Zaradi nje je počilo 646-krat, umrli so trije ljudje. Dobra polovica nesreč se je zgodila v naselju, na avtocesti 11 odstotkov.
Pomanjkanje samonadzora
»Zakaj ljudje drvijo, ko je cesta prazna? Verjetno se jim zdi, da jim ne preti nevarnost, da je tveganje manjše. Če je promet gost, če se na primer znajdeš v koloni, imaš ob višji hitrosti hitreje občutek nevarnosti. Na prazni cesti je tega manj. Ampak to je res samo občutek. Hitrost je pač hitrost, posledice so enake,« razmišlja psiholog Marko Polič. Pri čemer opozarja, da na dogajanje na cesti, tudi hitrost, vpliva tudi prisotnost policije. Če človek zagleda policijski avto, navadno upočasni vožnjo. »Omeniti pa je treba tudi pomanjkanje samonadzora. Velikokrat se sploh ne zavedamo, da omejitve hitrosti niso zaradi lepšega in da imajo svoj namen – da varno pridemo od enega kraja do drugega,« še navaja Polič.
Kako zelo nevarna je hitrost, opozarjajo tudi na agenciji za varnost prometa. Samo primer: že vožnja 10 km/h nad omejitvijo (če je ta na primer 50 km/h) pot ustavljanja podaljša kar za 12 metrov. In z znižanjem povprečnih hitrosti za samo en kilometer na uro bi po rezultatih nekaterih mednarodnih raziskav znotraj naselja število prometnih nesreč upadlo za štiri odstotke, zunaj naselij pa za dva. Da je počasneje zares varneje, kaže tudi podatek, da je verjetnost smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 km/h kar 85-odstotna, pri hitrosti 30 km/h pa se zmanjša na manj kot 10 odstotkov. Hitrost je torej ključni dejavnik tveganja za najbolj ranljive skupine (pešce, kolesarje, starejše in otroke), hkrati pa pomembno vpliva tudi na posledice, ki jih bodo v nesreči utrpeli voznik in njegovi sopotniki.
