Ustavno sodišče je v težko pričakovani odločbi odločilo, da država ne krši ustave, če zasebnim devetletkam nameni manj denarja kot javnim osnovnim šolam. Sodniki so sicer potrdili, da mora zakonodajalec zagotoviti 100-odstotno financiranje obveznega programa zasebnih osnovnih šol (obvezne predmete, izbirne predmete in ure oddelčne skupnosti), kot je leta 2014 že odločilo ustavno sodišče, sedanja ureditev financiranja razširjenega programa v zasebnih devetletkah pa po njihovi presoji ni v nasprotju z ustavo. Država dopolnilnega pouka, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja torej ni dolžna financirati. To je podprlo šest ustavnih sodnikov, eden pa je bil proti. Večina ustavnih sodnikov je takšno odločitev med drugim utemeljevala na dejstvu, da se učenci v razširjeni program vključujejo prostovoljno in da njegovo izvajanje ali obiskovanje ni pogoj za dokončanje obveznega osnovnošolskega izobraževanja.
Sodnik Pavčnik je glasoval proti
V pritrdilnih ločenih mnenjih je nekaj sodnikov nakazalo, da je treba varovati javno šolstvo, ki je del socialne države. Zasebne šole lahko namreč poleg tega, da prejemajo javna sredstva, zaračunavajo tudi šolnino. Posledično bi se lahko zgodilo, da bi zasebne šole, ki bi jih dodatno financirali premožni starši, s kombiniranjem javnih in zasebnih sredstev sčasoma postale bolj kakovostne od javnih šol. Do določene mere je to zaželeno, ni pa zaželeno, da bi zasebne šole na tem področju prevladale, saj bi to povzročilo razslojevanje družbe. Proti je glasoval sodnik Marijan Pavčnik, ki je v odklonilnem ločenem mnenju med drugim zapisal: »Pritlehno (in v grobem nasprotju s človekovim dostojanstvom) bi bilo, če bi, recimo, iz obveznosti javnega financiranja izključevali dopolnilni pouk.« Iz odločbe je sicer razvidno, da se država (oziroma njena vsakokratna vladajoča politika) lahko odloči tudi za večji obseg financiranja razširjenega programa od sedanjega 85-odstotnega.
Bivši minister za izobraževanje Jernej Pikalo – ta je v času Šarčeve vlade neuspešno predlagal 100-odstotno državno financiranje obveznega dela programa in nič denarja za razširjeni program zasebnih devetletk – zadovoljstva z odločitvijo ustavnega sodišča ni skrival. »Ustavno sodišče je kot pravilno pripoznalo argumentacijo, ki sem jo sam kot minister zagovarjal,« je dejal. Pri tem je Pikalo izpostavil zakon o osnovni šoli, v katerem da je jasno zapisano, kaj mora vsebovati obvezni program zasebne osnovne šole, da pridobi javno veljavnost. »Zakon o osnovni šoli razširjenega programa za zasebnike ne opredeljuje in zato ga tudi po mnenju ustavnega sodišča ni treba obvezno financirati.« Bivši šolski minister je še poudaril, da je staršem dana pravica, da otroke šolajo v skladu s svojimi prepričanji. »To pa ne pomeni, da je država dolžna financirati ves program, temveč le obvezni del, ki ga sama predpiše.«
Pobudniki so želeli presojo umakniti
Nezadovoljni pa so pobudniki ustavne presoje financiranja zasebnih devetletk. Nekateri od njih so želeli v ponedeljek od pobude odstopiti, vendar jim ustavno sodišče tega ni omogočilo. Kot nam je povedal generalni sekretar sodišča Sebastian Nerad, je namreč umik vloge mogoč le do sprejema odločitve ustavnega sodišča, ta pa je bila sprejeta že sredi marca. »Odstop od pobude smo poslali zato, ker se nam zdi nevzdržno, da so bile nekatere politične stranke z vsebino odločbe seznanjene, še preden jo je sodišče javno objavilo in odpravilo pobudnikom, ki smo v tej zadevi nastopali kot stranke v postopku,« nam je željo po umiku pojasnil eden od pobudnikov ustavne presoje Peter Gregorčič.
Odločitve ustavnega sodišča v delu, ko to ni pritrdilo zagovornikom 100-odstotnega državnega financiranja zasebnih devetletk, Gregorčič včeraj ni komentiral. Kot je navedel, celotne odločbe, ki je skupaj z ločenimi mnenji dolga 71 strani in jo je sodišče pisalo cela štiri leta, še ni podrobno prebral. Izpostavil pa je točko obrazložitve, v kateri so sodniki pritrdili pobudnikom, da mora zakonodajalec protiustavnost, ugotovljeno z odločbo ustavnega sodišča, odpraviti v roku, ki ga določi ustavno sodišče. Kot je znano, pa je v primeru odločbe ustavnega sodišča o zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja iz leta 2014 zakonodajalec ta rok prekoračil že za dobra štiri leta. »Sodniki so posebej poudarili, da noben državni organ, pa čeprav je to sam zakonodajalec, ne sme odločb ustavnega sodišča šteti zgolj za priporočila, ampak ga obvezujejo in jih mora nujno tudi uresničiti,« je izpostavil Gregorčič. Ob tem je izrazil upanje, da je zakonodajalec to »zelo jasno sporočilo sodnikov« slišal ter bo odločbo brez odlašanja tudi uveljavil.
Preberite še: Financiranje zasebnih šol: Več sreče prihodnjič
