Marca lani je kardinal George Pell počasi odkorakal v strogo varovan zapor Barwon blizu Melbourna, ki naj bi za šest let postal njegov novi dom. Tretjega najvplivnejšega moža katoliške cerkve, vatikanskega zakladnika in svetovalca papeža Frančiška je dvanajstčlanska porota takrat spoznala za krivega spolne zlorabe dveh trinajstletnih dečkov v 90. letih prejšnjega stoletja. Čas je preživljal v samici, kamor so ga nastanili zaradi starosti, slabega zdravja in njegove lastne varnosti. Pedofili v zaporih namreč zasedajo najnižjo točko na hierarhični lestvici in so pogosto tarče napadov ostalih kaznjencev. Ravno zaradi Pellovega položaja v Cerkvi so sodbo opisovali kot zgodovinsko. V poplavi obtožb zoper cerkvene dostojanstvenike dotlej še nobena ni segala tako visoko, pod sam vrh RKC. A je kardinal zgolj leto dni zatem že na prostosti. Sedem vrhovnih sodnikov je soglasno odločilo, da se prvostopenjsko sodišče ni dovolj posvetilo možnosti, da se zlorabe niso zgodile, zato so ugodili kardinalovi pritožbi in ga iz zapora izpustili ravno v svetem, velikonočnem tednu. Odločitev je dokončna, nanjo se ni mogoče pritožiti.
Napadel po maši v zakristiji
»Ne želim, da oprostitev koga dodatno prizadene, saj je bilo tega že preveč. Pomembno je le, ali sem odvratne zločine, za katere so me obsodili, zagrešil ali ne. Nisem jih,« je Pell po razglasitvi znova zanikal obtožbe, ki ji je v preteklosti označil za »plod domišljije«. Na pot kalvarije ga je pahnilo pričanje moškega, ki je leta 2015 prvič zatrdil, da je Pell kot nadškof po eni od nedeljskih maš v katedrali sv. Patrika v Melbournu sredo 90. let zlorabil njega in še enega trinajstletnika. Fanta, člana prestižnega kolidža sv. Kevina in cerkvenega zbora, naj bi napadel v zakristiji in ju prisilil k spolnim dejanjem. Prič ni bilo, fizičnih dokazov dve desetletji kasneje prav tako ne. Le beseda enega proti drugemu. Njegovega pričanja niso nikoli javno objavili, a očitno je bilo dovolj prepričljivo, da se je porota odločila za soglasno obsodbo. Kardinal na sojenju ni spregovoril, je pa njegov zagovornik Robert Richter zgodbo domnevne žrtve označil za neverjetno, saj bi samo »norec skušal ob takem času in na takem kraju posiliti nekoga«. Druga domnevna žrtev ni mogla pričati, saj je 2014 umrla od prevelikega odmerka mamil. Njegova družina za to krivi travmo, ki jo je preživel, današnja oprostitev jih je šokirala. A v boju za pravico niso obupali - oče bo Pella v civilni tožbi preganjal za odškodnino.
»Pell je zdaj svoboden, a številne žrtve zlorab nimajo take sreče, saj so ujete v grozljivost zločinov, uničujočih za njihovo življenje,« je oprostitev komentirala Cathy Kezelman, predsednica ene od organizacij za podporo žrtvam spolnih zlorab. Da je razsodba zanje »uničujoča«, so prepričani tudi drugi borci za pravice žrtev. Z lansko obsodbo so namreč številni preživeli začeli znova verjeti v pravičnost pravnega sistema. »Za mnoge je takšen zaključek postopka vir neznosnega trpljenja,« žrtve razume predsednik Avstralske škofovske konference, nadškof Mark Coleridge. A odločitev vrhovnih sodnikov ne bo spremenila zavezanosti Cerkve pri pomoči žrtvam spolnih zlorab, obljublja.
Avstralija je leta 2012 ustanovila kraljevo komisijo za institucionalne odzive na spolne zlorabe otrok, ki preiskuje očitke o zlorabah v cerkvah, sirotišnicah, mladinskih in športnih organizacijah, tudi šolah. Leta 2016 so kar štiri dni prek video povezave iz Vatikana zasliševali tudi kardinala Pella. Priznal je, da bi lahko v preteklosti storil več, kot je, ter da ga je pred desetletji, ko je prvič slišal za očitke odurnih dejanj kolegov, bolj skrbelo za ugled »delodajalca« kot za usode žrtve. Priznal je, da je Cerkev naredila ogromne napake in katastrofalne poteze, ko otrokom ni verjela, pošastne duhovnike pa zgolj premeščala iz ene župnije v drugo in jim tako omogočala nove napade na nemočne otroke. Zanikal je, da bi sredi 90. let eno od žrtev skušal utišati s podkupnino, kakor tudi, da ni sodeloval pri premeščanju pedofilov in ignoriranju pritožb zlorabljenih.
