V Romuniji je največje žarišče epidemije mesto Suceava na severovzhodu države ob meji z Ukrajino, v katerem živi 100.000 ljudi. Od doslej vseh 148 umrlih za koronavirusom v Romuniji jih je v Suceavi umrlo 33. Od vseh 866 okuženih v tem mestu, za katero od 31. marca velja karantena, je četrtina zdravnikov in medicinskih sester. Zdravstveno osebje pa tudi v drugih delih Romunije množično daje odpovedi predvsem zato, ker jim oblasti niso priskrbele dovolj mask in rokavic, primanjkuje jim tudi sredstev za razkuževanje. Glavni vir okužb so Romuni, ki so se, ne da bi se testirali, vrnili domov iz Italije in Španije. Samo v severni Italiji dela pol milijona Romunov.
Romunski zdravstveni sistem pač razpolaga s premalo sredstvi, vendar nekateri zdravniki vztrajajo na svojih delovnih mestih. »Ni etično zapustiti bolnike v trenutku, ko nas najbolj potrebujejo,« je dejal neki anestezist iz Bukarešte. Sicer so oblasti prenehale obveščati javnost o številu zdravnikov, ki so zapustili svoja delovna mesta, vsekakor gre za zelo množičen pojav.
»Imamo dve možnosti,« je dejal liberalni premier Ludovic Orban. »Zdravnikom, ki so dali odpoved, lahko prepovemo, da bi še opravljali svoj poklic v Romuniji, ali pa jim damo čas za razmislek.« Vendar bi se vlada, ki zdaj obljublja zdravstvenemu osebju vso potrebno zaščito, težko odločila za prvo možnost, saj potrebuje vsakega zdravnika in vsako medicinsko sestro. Romunija ima v EU že dolgo najmanj zdravnikov na milijon prebivalcev. Po podatkih ministrstva za zdravstvo je samo v zadnjih desetih letih Romunijo zapustilo 25.000 zdravnikov in medicinskih sester. Že pred tem pa je na tisoče romunskih zdravnikov delalo v bogatih članicah EU, zlasti veliko v Franciji. Sicer je od leta 2007, ko je Romunija postala članica EU, odšlo v druge države s trebuhom za kruhom 4 milijone ali petina Romunov. Predsednik Klaus Ioahannis je pozval vlado, naj vsakemu zdravniku izplača dodatnih 500 evrov na mesec.
Težki časi za Rome
Zaradi slabih bivalnih in socialnih razmer ter nizke izobrazbe predstavljajo v času pandemije posebno veliko tveganje tudi Romi, ki jih je v Romuniji 700.000. Toliko bolj, ker morajo zdaj ostati doma. Pri tej manjšini, ki ima v vzhodnih članicah EU 6 milijonov članov, se družina pogosto stiska v eni sobi, pitna voda in kanalizacija pa največkrat nista urejeni. Tudi v Sloveniji Romi, ki jih je 10.000, še marsikje nimajo pitne vode in NIJZ je vladi priporočil namestitev cistern v romskih naseljih, ki nimajo dostopa do javnega vodovoda. (Vendar so z ministrstva za zdravje odgovorili, da so za zdravje Romov in njihovo pitno vodo odgovorni župani. Vlada pa tudi letos ne namerava objaviti javnega razpisa za urejanje komunalne infrastrukture v romskih naseljih.)
Romi v vzhodnih članicah EU pa so že tako ali tako prizadeti, ker večinoma ne morejo več opravljati svoje dejavnosti, kot je zbiranje odpadkov ali prodaja rož. Ponekod že nimajo več hrane za svoje otroke. Sicer romunsko mesto Cluj razdeljuje pomoč v hrani več tisoč svojim Romom.
V Romuniji, Bolgariji in na Slovaškem so Romom oblasti dodatno omejile gibanje, policija pa včasih z nenehnim patruljiranjem nadzira upoštevaje protivirusnih ukrepov v romskih naseljih. Na Slovaškem celo izvajajo testiranja med Romi s pomočjo vojakov, kar to manjšino še dodatno stigmatizira kot tujek v narodovem telesu. Predvsem v skrajno desnih strankah, ki so običajno precej močne v vzhodnih članicah EU, se pojavljajo zahteve po dodatnih ukrepih proti Romom. Kot so bili nekoč v času kuge krivci Judje, bi zdaj to lahko v Romuniji in drugih vzhodnih članicah EU postali Romi.
