V množici definicij sem naletel na odličen prispevek avtorja Sama Bohaka z naslovom »(Ne)odgovornost intelektualcev«. Naj povzamem: običajno si kot intelektualca predstavljamo univerzitetnega profesorja, priznanega misleca, pisatelja, pesnika, znanstvenika ali raziskovalnega novinarja. Ko ugotavljamo, kaj imajo našteti ljudje skupnega, se lahko ustavimo pri sami etimologiji besede. Intelektualec vsebuje koren intelekt, ki pomeni um oziroma razum. Za intelektualca velja, da mora znati umno uporabljati svoje znanje, s katerim rešuje določene probleme z različnih področij, od naravoslovnih in družboslovnih znanosti do humanistike. To je po Samu Bohaku najširša definicija intelektualca.

Tu se pojavlja več definicij intelektualca. Klasična, povzeta po Noamu Chomskem, predstavlja moškega aristokrata z visokim in spoštovanja vrednim položajem v družbi, ki se je šolal na najboljših šolah in so ga vzgajali in izobraževali z namenom, da bo prej ali slej prevzel svoje mesto v vrhu družbene hierarhije, njegova glavna naloga je bila torej opravičevati obstoječi družbeni red in s svojim znanjem dajati videz urejenosti, racionalnosti in nujnosti obstoječega stanja.

Temu modelu intelektualca Chomsky zoperstavi ideal disidentskega intelektualca, ki je sumničav do oblasti, kritizira nepravičnost družbenega reda, se izpostavi za pravice nemočnih, zagovarja pravičnost in se bori za resnico. Za oblast je tak intelektualec nadležen, celo nevaren, zato naredi vse, da ga onemogoči. Intelektualec, zvest svojim načelom, se ne podreja volji oblasti in če mu zaradi tega grozi po življenju, raje emigrira.

Pravi intelektualec je torej drugi model. Za intelektualca pa sama strokovnost ni dovolj, pomembna je tudi jasna etična drža in moralna integriteta. Zavzemati se mora za vrednote, kot so resnicoljubnost, pravičnost in kritičnost, in v njihovem izvajanju ostati dosleden. Sam bi poudaril še zvrhano mero humanizma, kar se odraža kot čustvena inteligenca ali empatija.

Spoštovani avtorici Ranki Ivelja čestitam za pokončno držo in za dobre prispevke. Opozoril bi jo samo na previdnost, preden koga »označi« za intelektualce. Taki se znajo na to odzvati s tožbo.

Zdravko Petrič, Kostanjevica na Krki