Današnji svetovni dan gledališča mineva nekoliko drugače kot običajno: dvorane so zaprte, predstave in vsi drugi dogodki pa do nadaljnjega prestavljeni, kar velja tudi za festival Teden slovenske drame, ki bi se v Prešernovem gledališču Kranj tradicionalno začel prav nocoj. Tudi priložnostnim poslanicam, ki jih pripravijo gledališki ustvarjalci, bo mogoče tokrat namesto v živo prisluhniti le prek spleta, in sicer na strani Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS), www.zdus.si. Mednarodno poslanico je sicer letos prispeval pakistanski dramatik Šahid Nadim, ki v njej opozarja na nujnost tesnejšega povezovanja med gledališčem in skupnostjo, slovensko pa igralka Saša Pavček – v obliki pesmi, namenjene zaljubljencem v gledališče.
Dva vrhunska opusa
Ob tem je ZDUS po tradiciji razglasil tudi dobitnike stanovskih nagrad. Igralsko nagrado Marije Vera za življenjsko delo je strokovna komisija, ki so jo sestavljale Tatjana Stanič, Mirjam Korbar in Livija Pandur (predsednica), namenila Marijani Brecelj, ki je v svoji bogati karieri vse od 60. let prejšnjega stoletja ustvarila več kot sto gledaliških vlog, nastopila pa tudi v več kot petdesetih celovečernih filmih, nadaljevankah in radijskih igrah. Poleg vrste uprizoritev, ki jih je skozi več desetletij soustvarjala v svojem matičnem gledališču, ljubljanski Drami, je sodelovala tudi v mnogih uprizoritvah drugih gledališč ter eksperimentalnih in neinstitucionalnih projektih. »Pri oblikovanju vlog jo odlikuje polnokrven igralski dar, izjemen notranji posluh za pristnost dramskih junakinj, posebna občutljivost ter odprtost do človeške bolečine, tenkočuten humor, razigranost, vitalna erotičnost in sugestivno poglabljanje v intimni svet junakinj,« piše v utemeljitvi.
Drugo nagrado za življenjsko delo, poimenovano po Poldetu Bibiču, je ZDUS podelil radijskemu in gledališkemu režiserju Alešu Janu. »Je nesporno eden vodilnih ustvarjalcev na področju radijske igre in drugih radiofonskih uprizoritev na Slovenskem, hkrati pa eden naših najboljših teoretikov in poznavalcev tega medija, ki ga je skozi desetletja sistematično raziskoval,« je svojo odločitev utemeljila komisija. »Njegove radijske igre in radiofonske stvaritve so vrhunski umetniški dosežki, ki slovensko radijsko igro neizbrisno vpisujejo v kulturni spomin doma in po svetu.« Jan je bil kot gledališki režiser dejaven tudi na področju uprizoritvenih umetnosti, režiral je v slovenskih (in nekdanjih jugoslovanskih) dramskih, lutkovnih in opernih gledališčih, za seboj pa ima tudi dolgoletno pedagoško kariero profesorja za radijsko igro in režijo na ljubljanskem AGRFT.
Globina igralskega izraza
Podelili so tudi tri nagrade za gledališke dosežke v zadnjih dveh letih. Nagrado Marka Slodnjaka je za režijo in dramaturgijo uprizoritve še ni naslova, ki jo je po besedilu Simone Semenič pripravil v Slovenskem mladinskem gledališču, prejel režiser Tomi Janežič. Pri izvedbi uprizoritve, ki deluje kot »velika mreža nepreglednih asociacij, fantazij, uresničenih in zatajenih želja, dogodkov, oseb, odnosov, spominov, zgodb in občutkov«, je namreč režiser ves čas navzoč kot eden izmed izvajalcev, ali natančneje »dirigent, ki sproti usmerja njen ritem ter dinamiko in vanjo vnaša pravo tonaliteto«, je med drugim menila komisija.
Igralski nagradi, poimenovani po Duši Počkaj, prejmeta Liza Marijina in Blaž Setnikar. Članico ansambla SNG Maribor so nagradili za vlogi Abigail Williams v uprizoritvi Lov na čarovnice (režija Janusz Kica) in Gospe Smrti v Grmačah režiserke Nine Rajić Kranjac. Po mnenju komisije je Liza Marijina znotraj dveh različnih režijskih poetik pokazala svoj nepredvidljivi igralski izraz z »lucidnostjo, duhovitostjo in prefinjenim čutom za kompleksne ženske like«. Blaž Setnikar, član Prešernovega gledališča Kranj, ki se je »v zadnjih letih izoblikoval v pretanjenega interpreta psihološko najzahtevnejših vlog«, pa dobi nagrado za vloge Rysieka v uprizoritvi Naš razred (režija Nina Rajić Kranjac), Marka v montaži Cankarjevih del Ob zori v režiji Žige Divjaka ter Osvalda Alvinga v Strahovih (režija Igor Vuk Torbica). »Je igralec izjemne senzibilnosti in emocionalne eruptivnosti, v vsako vlogo se poglobi z vso analitično pronicljivostjo in jo prepoji s totalno fizično brezrezervnostjo,« je zapisala komisija.