Termovizijske kamere zaznajo infrardeče valovanje, ki ga oddajajo vsi objekti s temperaturo nad absolutno ničlo, ter pokažejo temperaturno sliko merjenca. Ker so temperaturne razlike oziroma pregrevanje pogosto znak napak, je termovizijska kamera postala pomemben pripomoček pri vzdrževanju in pregledovanju na številnih področjih, tudi na področju zdravstva.
Ker človekov imunski sistem infekcijo pogosto naznani s povišanjem telesne temperature, so številne države v času širjenja koronavirusa na svoja letališča in druge javne površine uvedle termovizijske kamere, z namenom, da bi čim hitreje zaznale obolele ter s tem preprečile oziroma omilile širjenje koronavirusa.
Povpraševanje po termovizijskih kamerah zato v trenutnih razmerah pandemije koronavirusa strmo narašča. Trenutno jih je denimo na trgu zaradi pomanjkanja in prekinjenih dobavnih poti skorajda nemogoče dobiti, je povedal vodja kakovosti v Laboratoriju za metrologijo in kakovost ljubljanske fakultete za elektrotehniko (FE) Igor Pušnik, ki se ukvarja z umerjanjem tovrstnih kamer.
Glavne prednosti termovizijskih kamer so po besedah Pušnika brezkontaktnost, hitro merjenje in zaznavanje razlik v temperaturi. Najpogosteje se uporabljajo v industriji, v vojski, v gradbeništvu se uporabljajo za preverjanje izolacije zgradb, v elektroindustriji pa za odkrivanje napak na mehanskih in električnih sistemih. Uporabljajo jih tudi gasilci, meteorologi in astronomi, uveljavljene pa so tudi za zgodnje odkrivanje nekaterih bolezni. Za zajezitev okužb so se jih posluževali že v času izbruha sarsa leta 2003 in prašičje gripe leta 2009.
Laboratorij za metrologijo in kakovost svetovna referenca na področju umerjanja
Laboratorij za metrologijo in kakovost, ki deluje v okviru katedre za merjenja in robotiko na FE, se med drugim ukvarja tudi z umerjanjem termovizijskih kamer, pri čemer sodi v sam svetovni vrh. Hkrati tudi svetujejo, kako se jih optimalno uporablja, da dosežejo svoj namen. Umerjanje in poznavanje pravil za njihovo optimalno uporabo so namreč ključni elementi, ki zagotavljajo točne meritve. Če instrumenti niso umerjeni in so napačno uporabljeni, lahko hitro pride do odstopanj nekaj stopinj in celo več, je pojasnil Pušnik.
Umerjanje oziroma kalibracija pomeni ugotavljanje točnosti instrumenta, za kar poskrbijo usposobljeni strokovnjaki. Proizvajalci merilne opreme namreč v specifikacije instrumenta pogosto "navedejo marsikaj ter zaradi konkurence pogosto pretiravajo". "Konkurenca sili vse, da se hvalijo z najboljšimi lastnostmi, ki pa so jih lahko dosegli v izjemno dobrih laboratorijskih pogojih, v realnih razmerah pa je potrebno upoštevati številne druge vplivne faktorje," je dejal Pušnik.
Strokovnjaki Laboratorija za metrologijo in kakovost so termovizijsko kamero minuli teden uspešno vpeljali v podjetje Revoz, kjer so pred zaustavitvijo proizvodnje dva dni nadzorovali prihode zaposlenih. Od srede, 18.3. pa dve termovizijski kameri, ki so ju pomagali usposobiti sodelavci omenjenega laboratorija, stojita tudi pri vhodu v ljubljansko Polikliniko ter vhodu v urgenco ljubljanskega kliničnega centra. V prihodnjih dneh bodo po besedah Pušnika postavili vsaj še eno ali dve kameri, ki jih poskušajo dobiti na tržišču oziroma v posojo.
Čelni termometri "neustrezni"
Cene termovizijskih kamer se gibljejo od nekaj tisoč do več deset tisoč evrov, kar je vsaj 100-krat več kot čelni termometri, ki se jih poslužujejo na slovenskih mejah. Slednji so po besedah Pušnika "neustrezni", saj je "točnost merjenja najslabša od vseh možnih termometrov".
Čelo namreč po mnenju Pušnika ni ustrezna površina za merjenje. "Ob povišani temperaturi se človek praviloma poti, kar pomeni, da se razmere na površini čela spremenijo. Ko znoj izhlapeva, se čelo hladi, zaradi česar termometer pokaže nižjo temperaturo. Poleg tega čelni termometri niso podvrženi rednemu preverjanju, zato se kupujejo na prostem tržišču brez kalibracijskih certifikatov," je pojasnil Pušnik.
Po trenutnih raziskavah je najbolj optimalno mesto za merjenje telesne temperature na površini človeškega telesa notranji očesni kot, ki predstavlja najboljši približek notranje telesne temperature z najmanj zunanjimi vplivi. Kamere na letališčih, ki so uperjene v množico premikajočih se ljudi zato točnih meritev nikakor ne morejo podati, je poudaril Pušnik, saj "v pogojih gibanja in na večji oddaljenosti ne omogočajo zanesljivih meritev temperature".
Rezultati merjenja temperature so sicer odvisni tudi od posameznikovega termoregulacijskega sistema in od zmogljivosti in ločljivosti kamere.
Pomanjkljivosti termovizijskih kamer
Kot je pojasnil Pušnik, zaradi tehnologije delovanja termovizijskih kamer le-te ne dosegajo primerljive točnosti kot sevalni termometri, ki pa so še manj točni kot kontaktni termometri.
Kamere lahko zato po njegovem mnenju služijo predvsem kot okviren "presejalni test". "Če kamera pokaže na povišano telesno temperaturo, je potrebno osebo obravnavati posebej ter njeno temperaturo izmeriti z umerjenim kontaktnim termometrom, ki zagotavlja najbolj točne rezultate," je poudaril Pušnik.
Dodaten problem predstavlja tudi dejstvo, da se lahko simptomi bolezni, vključno s povišano telesno temperaturo, pokažejo šele nekaj dni po okužbi s koronavirusom. V takšnih primerih so termovizijske kamere in ostali merilniki telesne temperature v prizadevanjih za omejitev širjenja koronavirusa bolj ali manj neuporabni.
Tako kot pri mnogih drugih instrumentih je tudi pri termovizijski kameri mamljiva navidezna enostavnost uporabe in nazornost prikaza, kar pa je zelo zavajajoče, poudarja Pušnik. Uporaba kompleksnih merilnih instrumentov namreč zahteva veliko znanja in izkušenj, ki jih ni mogoče pridobiti zgolj z branjem navodil za uporabo. Na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko zato bodočim inženirjem "predajamo aktualna in iskana znanja iz merilne tehnike, zato so naši študentje zelo iskani v vseh panogah gospodarstva," je še dejal Pušnik.
