Alpska smučarska reprezentanca hitrih disciplin v zadnjih sezonah predstavlja največjo rezultatsko bedo znotraj športne panoge. Rezultatska kriza je vsako leto večja, letos je znova padla na najnižjo točko. Navzven se zdi, da trenerji in tekmovalci bivajo v coni ugodja. V tej sezoni je panoga za alpsko smučanje pri Smučarski zvezi Slovenije reprezentanci hitrih disciplin namenila 442.000 evrov, kar je približno 15 odstotkov proračuna. Za primerjavo: ženska reprezentanca brez Ilke Štuhec je imela zagotovljen proračun v višini 473.000 evrov, moška tehnična reprezentanca, v kateri sta sicer le Žan Kranjec in Štefan Hadalin, pa 323.000 evrov. Proračun ekipe Ilke Štuhec uradno ni znan.
Vodja panoge za alpsko smučanje pri Smučarski zvezi Slovenije Miha Verdnik je konec januarja odredil oster ukrep in obvestil vse trenerje, da jim s 1. februarjem prekinja pogodbe. Tedaj je Verdnik priznal, da bi bilo bolje, če bi se kakšnega ostrejšega ukrepa lotil že prej, a je predolgo verjel v dobro delo glavnega trenerja Petra Pena. V tej sezoni se je ekipa kljub slabim rezultatom še dodatno okrepila. Pred sezono je vanjo vstopil Gregor Koštomaj, s katerim je Ilka Štuhec prekinila sodelovanje, v ekipo pa pripeljala Švicarja Stefana Abplanalpa. Koštomaj je kmalu po začetku sezone postal vršilec dolžnosti glavnega trenerja, saj se je Peter Pen zaradi zdravstvenih težav v družini umaknil iz tekmovalnega cirkusa.
Statistika štirih alpskih smučarjev znotraj reprezentance hitrih disciplin v tej sezoni znižuje ugled slovenskemu alpskemu smučanju. Najboljši izkupiček ima Martin Čater, ki je na 14 preizkušnjah v tej sezoni v povprečju zasedel 29. mesto. Uvrstitev bi bila precej slabša, če se ne bi izkazal s šestim mestom v alpski kombinaciji v Wengnu, v isti disciplini pa je bil 13. v Hinterstodru, kar sta njegovi daleč najboljši uvrstitvi v sezoni. Čater se je v tej sezoni vrnil na tekmovalno pot po operaciji križnih kolenskih vezi, iz varnostnih razlogov je izpustil smuk v Kitzbühelu. Celjan je trikrat v sezoni osvojil točke v superveleslalomu in dvakrat v smuku, vselej pa se je uvrstil med 20. in 30. mestom.
Boštjan Kline celo najslabši
Devetkrat se je med dobitnike točk uvrstil Klemen Kosi – štirikrat v superveleslalomu, trikrat v alpski kombinaciji in dvakrat v smuku. Povprečna uvrstitev Mariborčana na 17 tekmah je bila 32. mesto. Od desetih uvrstitev, ko je uspešno prismučal do cilja, je trikrat osvojil točke Miha Hrobat, njegova povprečna uvrstitev pa je bila 38. mesto. Najslabšo statistiko je imel Boštjan Kline, ki je v minuli sezoni dosegel 14 uvrstitev, na katerih je bil povprečno 39.
Prav izredno slaba statistika Boštjana Klineta je rak rana slovenskega moškega alpskega smučanja zadnjih sezon. Mariborčan se je pred pred petimi leti na smuku v Garmisch-Partenkirchnu prvič prebil na zmagovalni oder in napovedal lepše čase v hitrih disciplinah. Svoj potencial je potrdil v sezoni 2016/17, ko je bil drugi na superveleslalomu v Hinterstodru ter zmagal na smuku v Kvitfjellu. Odtlej se 29-letni Štajerec nikoli več ni uvrstil med najboljšo deseterico, njegov rezultatski trend pa je vsako leto slabši. Za nameček je bilo v zadnji sezoni mogoče spremljati vrhunec razvoja Klinetovega nekdanjega tekmeca Aleksandra Aamodta Kildeja. Norvežan je slovenskega tekmeca ugnal na obeh preizkušnjah, ko je bil Kline drugi. V tej sezoni je Kilde osvojil veliki kristalni globus skupnega zmagovalca svetovnega pokala, Kline pa je osvojil zgolj 23 točk.
Slabe priprave in dresi
Gregor Koštomaj je o analizi sezone dejal, da so se stvari zalomile že na samem začetku. »Zaradi visokih temperatur smo poleti trenirali na premehkih podlagah. Potem je zaradi spleta okoliščin odpadel še trening v Čilu. Prave razmere smo pravzaprav imeli le dva dneva v Zermattu, ko smo lahko trenirali z vrha proge, ki je sicer rezerviran za švicarsko reprezentanco. Na treningih smo skušali dvigniti kakovost z različnimi postavitvami, ki pa izkušenim tekmovalcem niso predstavljale prevelikega izziva. Na prvih tekmah sezone so tekmovalci tarnali, da se ne znajdejo najbolje pri visokih hitrostih nad sto kilometrov na uro,« pravi Koštomaj.
»Ko sem sredi sezone prevzel reprezentanco, sem se kar naenkrat znašel v novi vlogi. Menim, da smo pozimi predvsem v Italiji opravili nekaj kakovostnih treningov, kar pa se ni odrazilo pri rezultatih. Ti so bili slabi predvsem v smuku. Morali bomo podrobneje analizirati drese. Imamo občutek, da so bili tekmeci precej hitrejši od nas, ko so oblekli tekmovalne drese. V prihodnosti bomo morali več pozornosti posvetiti testiranju opreme,« meni Koštomaj, čigar trenerska pot je po uspehih z Ilko Štuhec in slabih rezultatih smukačev toplo-hladna.
Ko smo Koštomaja opomnili, koliko proračuna je porabila reprezentanca hitrih disciplin, je odgovoril, da so v omenjenem znesku tudi plače trenerjev in da znesek ne kaže dejanskega denarja, namenjenega treningu. »Startna lista hitrih disciplin kaže, da se s smukom in superveleslalomom ukvarjajo le najbolj razvite smučarske države. Med njimi je tudi Slovenija, ki pa verjetno po proračunu nikoli ne bo enakovredna najuspešnejšim državam. Te so si denimo v poletni sezoni zagotovile trening na drugih lokacijah v Čilu, kar je povezano z ogromnimi stroški. Druga velika prednost tekmecev je, da lahko veliko trenirajo na domačih progah, medtem ko mi takšnega privilegija nimamo. Nekaj dni med sezono in po njej lahko treniramo v Kranjski Gori, sicer pa smo obsojeni na tujino.«
Pričakovati gre ukrepe
Koštomaj je ob koncu pogovora dejal, da še vedno verjame v slovensko reprezentanco hitrih disciplin. »Pomembna stvar prihodnosti bo odkrit pogovor s tekmovalci, kdo od njih ima še dovolj motiva, da bo sposoben iti prek svojih meja. Tisti, ki ga bo imel, lahko poseže po dobrih uvrstitvah. Nekajkrat so Slovenci dokazali, da so se sposobni s številko 50 uvrstiti okrog 20. mesta. Od tam do najboljših niso velike razlike. O prihodnosti se za zdaj nismo veliko pogovarjali. Tekmovalcem sem povedal, da sem z njimi še pripravljen sodelovati, konkretneje pa se z vodstvom panoge še nismo pogovarjali,« sklene Koštomaj.
Vodstvo panoge za alpsko smučanje ima zaradi trenutnih razmer v zadnjih dveh tednih, ko je odpadel tudi Pokal Vitranc, ogromno dela z likvidnostjo. Medtem ko je bolj ali manj znano, da bosta reprezentanci v tehničnih disciplinah še naprej vodila Klemen Bergant in Janez Slivnik, je usoda reprezentance hitrih disciplin nejasna. Nihče si namreč ne zatiska oči pred resnostjo trenutnega gospodarskega položaja. Pričakovati gre, da bo slovenska moška reprezentanca hitrih disciplin po letih nazadovanja najbolj na udaru.
