Še pred koncem včerajšnje seje vlade je notranji minister Aleš Hojs stopil pred kamero RTV Slovenija in sporočil to, kar se je pričakovalo že ves dan: vlada je sprejela odlok, po katerem velja (že od polnoči dalje) začasna popolna prepoved gibanja in zbiranja ljudi na javnih površinah. Po Hojsovih navedbah sicer obstajajo nekatere izjeme, kot so pot na delo in nazaj, obisk lekarne, bolnišnice, najbližje trgovine z živili, opravljanje gospodarske dejavnosti (vse izjeme so naštete v okvirju), tudi po teh opravkih pa se bo lahko vsak odpravil le sam. Omejitev na eno osebo ne velja le za družine in člane skupnega gospodinjstva ter za skupine sodelavcev, ki se skupaj vozijo v službo. Kdor omejitev ne bo spoštoval, mu grozi kazen nekaj čez 400 evrov. Natančnega zneska Hojs včeraj ni navedel, saj globo predvideva zakon o nalezljivih boleznih, kjer so kazni zapisane še v slovenskih tolarjih. Kazni bodo sicer izrekali zdravstveni inšpektorji na podlagi ugotovitev policistov.
Janša: Omejevanje gibanja je nujno
Po seji vlade se je na državljanke in državljane obrnil premier Janez Janša. »Vse od razglasitve naše neodvisnosti in od vojne za Slovenijo še nismo bili v tako težkem položaju. Predsednik Svetovne zdravstvene organizacije je včeraj koronavirus razglasil za sovražnika človeštva. Nevarnost je hujša kot v klasični vojni, razen če je v njej uporabljeno biološko orožje. Dokler ne bo na voljo cepiva, je naša edina možnost upočasnitev širjenja virusa. Zato smo v bitki s časom,« je dejal. Ob tem je potarnal, da njegova vlada ni imela na voljo 100 dni, da se ekipira, temveč največ polovico sobote. Zopet je poudaril, da smo v Sloveniji v boju proti koronavirusu zamudili, kar vse od prevzema oblasti očita Šarčevi vladi, in omenil trud nove ministrske ekipe.
Premier Janez Janša je v nagovoru tudi napovedal, da se bodo nekateri ukrepi, kot na primer popolna prepoved javnega potniškega prometa, lahko v prihodnjih tednih, ko bo zaščitne opreme dovolj in bodo predpisani natančnejši postopki, delno omilili. Zagotovil je, da so blagovne rezerve hrane in drugih potrebščin znatne in jih bodo še dopolnjevali. »Slovensko kmetijstvo veliko zmore. Ne bomo lačni.« Sporočil je tudi, da bo Slovenska vojska v prihodnjih dneh začela popolnjevati svoje enote s prostovoljno rezervo. »Omejevanje gibanja je v temeljnem nasprotju z bistvom našega življenja in hotenja. Toda v tem trenutku je nujno, če želimo rešiti mnoga življenja. Zato prosim, da odlok o omejitvi gibanja dosledno upoštevamo.« Ob koncu nagovora je Janša poudaril, da časa krize ni mogoče izmeriti, zagotovo pa ne govorimo o dnevih, temveč najmanj o tednih in mesecih. »A če bomo res vsi storili vse, kar je treba, potem bomo to nevarnost v vsakem primeru uspešno premagali in nekoč bomo lahko normalno živeli naprej.«
Vojsko s policijskimi pooblastili na mejo
Aleš Hojs je včeraj zvečer napovedal tudi aktivacijo 37. a člena zakona o obrambi, s katero bi vojski za nadzor meja podelili nekatera policijska pooblastila. Vendar pa bo moral tak ukrep »blagosloviti« državni zbor z dvotretjinsko večino. Kot je Hojs pojasnil za TV Slovenija, bi na tak način razbremenil policijske sile na meji, saj bo po njegovem mnenju policija (očitno v večji meri) potrebna znotraj države.
Državni zbor je 37. a člen, ki daje izjemna pooblastila vojski, v zakon o obrambi sicer zapisal leta 2015, ko je Slovenijo prečkalo večje število beguncev in migrantov. Poslanci so tedaj uzakonili možnost, da pripadniki Slovenske vojske skupaj s policijo izvajajo nekatera pooblastila policistov, in sicer za »širše varovanje državne meje«. Omenjeni člen vojakom dovoljuje, da opozarjajo, napotujejo, začasno omejujejo gibanje oseb in sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic, vse to pa lahko počnejo pod istimi pogoji, ki veljajo za policiste.
Po mnenju dr. Miroslava Žaberla s fakultete za varnostne vede iz dikcije omenjenega člena izhaja, da lahko vojaki delujejo v mešanih patruljah s policijo, pod »širše varovanje državne meje« pa razume, da lahko vojaki varujejo ne le mejne prehode, temveč tudi zeleno mejo.
Dr. Branko Lobnikar s fakultete za varnostne vede pojasnjuje, da je glavni namen omenjenega člena, da omogoča vojaško pomoč policiji, kadar je ta preobremenjena, tako da ga je smiselno uveljaviti tedaj, ko je v policiji že kriza ali kadar se pričakuje, da policija v bližnji prihodnosti svojih nalog ne bo zmogla izvajati. Ob tem pa se mora vojska držati ne le načela zakonitosti, temveč tudi načela strokovnosti, kot velja za policijo. To pomeni, da mora dajati prednost najmilejšim ukrepom, upoštevati sorazmernost in podobno.
Najbolj kritični so v Levici
Ker sta za aktiviranje izjemnih pooblastil vojske potrebni dve tretjini poslanskih glasov, bi koalicija za uveljavitev tega ukrepa potrebovala pomoč dela opozicije. Jelinčičeva SNS je podporo že napovedala, saj da jemljejo ljudje krizo preveč lahkotno. V LMŠ in SD so zadržani. Po oceni Šarčeve stranke je za uvedbo takšnega ukrepa potrebna vsebinska in strokovna utemeljitev razlogov. Kot je poudaril poslanec LMŠ Igor Peček, so slovenske meje že zaprte, zato potrebe po sodelovanju vojske na meji ne vidi, prav tako pa vojska v tem trenutku ne sodi na ulice.
Vodjo poslancev SD Matjaža Hana, ki se sicer, kot pravi, vojske ne boji, pa je zmotilo, da so za namero vlade o aktiviranju 37. a člena zakona o obrambi izvedeli iz medijev in jih torej vlada o tako drastičnem ukrepu ni obvestila. Opozicija je v teh časih ponudila roko vladi, takšno ravnanje pa bi Han pričakoval tudi od vlade.
V SAB ocenjujejo, da v tem trenutku širjenje pooblastil vojske ni potrebno. Če imata vlada in notranji minister več informacij od njih, pa pričakujejo, da bo ukrep omejen na najbolj nujen rok. Da bodo temu ukrepu nasprotovali, pa so jasno povedali v Levici. Ta je po njihovem prepričanju za zajezitev širjenja koronavirusa povsem nepotreben. »Če namerava minister za obrambo pošiljati vojake na ulice mest, je to še en dokaz, da bo ta vlada zelo trdno nadaljevala avtoritarne težnje,« je poudaril vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec.
Spogledovanje z razglasitvijo izrednega stanja
V zadnjih dneh je bilo mogoče neuradno slišati, da naj bi se vlada spogledovala tudi z možnostjo aktiviranja 92. člena ustave, ki govori o razglasitvi vojnega ali izrednega stanja. »Izredno stanje se razglasi, kadar velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države. O razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, nujnih ukrepih in njihovi odpravi odloča na predlog vlade državni zbor. Državni zbor odloči o uporabi obrambnih sil,« med drugim pravi ustava. Tako Žaberl kot Lobnikar pa opozarjata, da razglasitev takšnega stanja pomeni še precej več. Razglašene izredne ali vojne razmere namreč omogočajo tudi velike posege v človekove pravice. Po mnenju Lobnikarja je retorika zadnjih dni, ko se epidemijo primerja z vojno, neprimerna. »Kriza je in krizo se rešuje s kriznim upravljanjem. Z jasnimi nalogami in cilji. Vojna je povsem nekaj drugega.«
