Povsem normalno je, da imajo ljudje poleg skupnih tudi osebne in posebne interese, da so različni tudi v sposobnosti dojemanja, ocenjevanja in razumevanja družbenih situacij. Očitno so v danih razmerah (p)osebni interesi ohranjanja statusa in koristi prevladali javne interese za nadomestne volitve. Tudi je verjetno, da nove volitve ne bi pomembno spremenile političnega razmerja v družbi, ki je organizirana kot kolektivni šport. Ob še tako običajnih nalogah razpade v dve nasprotujoči si skupini: leve in desne, ki med seboj ne sodelujejo, ampak tekmujejo. Žal brez ferpleja, z intenzivnim favliranjem, brez pravil lepega obnašanja in brez učinkovitega posredovanja sodnikov.

Delitev na »leve« in »desne« je izvorno pogojena z odnosom med delom in kapitalom kot podlago za delitev skupno ustvarjenega družbenega dobrega (produkta) in prostora. Delitev na »naše in vaše« je v Sloveniji drugačna. Levi so tisti, ki so se uprli okupaciji nacistov, fašistov itd., kjer je pobudo in organizacijo upora prevzela maloštevilna in v Kraljevini Jugoslaviji celo prepovedana komunistična stranka, desni pa so v strahu pred izgubo privilegijev prisegli na kolaboracijo iz prepričanja, da je ta manjše zlo od komunizma, ki so ga poznali le iz pripovedovanja o ruski boljševistični revoluciji.

Medtem ko po zadnjih volitvah na levici razen Levice ni več izrazite stranke, jih je na desnici kar nekaj, od zmerno kompromisarske NSi, malo manj profilirane SLS do ultraradikalne SDS in nacionalistične SNS, ki pa nesporno podpira narodnoosvobodilni odpor. Večina ostalih strank se razglaša za sredinske ali liberalne, v bistvu pa gre za večje ali manjše podpornike interesov kapitala brez nacionalističnih izpadov.

Prav nič presenetljivo ni, da ultradesno stranko z visoko podporo nerazumniškega dela volilnega telesa podpira podobna politična opcija tuje države, ki je že na oblasti. Žal v slepoti parcialnih interesov spregledujemo, da tuja država financira podobno mislečo stranko ne zaradi solidarnosti, ampak z računico, da bo prek nje najlažje in najceneje uveljavila svoje interese do prevlade nad prostorom svoje manjšine, do izhoda na morje in druge interese. Nič ni zastonj.

Politika NSi je v precepu med krščanskimi socialnimi vrednotami, na katere se sklicuje, in gospodarsko kapitalskimi interesi klera, ki ne izbira sredstev za uveljavljanje in ohranjanje svojih pozicij in pohlepa, še posebej pa rehabilitacijo medvojne kolaboracije. Koketiranje z liberalizmom je daleč od izvornih krščanskih vrednot, mnogo bolj narazen kot od socialnih idej komunizma, na katerih je temeljil Kristusov program nove zaveze (enakost, vzajemnost, solidarnost, skupnost…). Zato je strateška odločitev NSi o tem, s kom bo sodelovala, odvisna od ocene, komu bodo volilci z izvornimi krščanskimi vrednotami, ki se zavedajo, za kaj se je zavzemal ustanovitelj krščanstva, ki se je upiral tako domačim bogatim trgovcem in svečenikom kot tujemu okupatorju, bolj sledili in zaupali.

Sredinske, samopojmovane liberalne stranke so v bistvu preračunljivi oportunisti, trgovci, sposobni vseh vrst kompromisov, s katerimi uspešno manipulirajo za svoje dobičke. Odprtost globalnega komuniciranja je prinesla obče spoznanje, da je večni cilj bitke za oblast (vladanje) namenjen prerazporejanju skupno ustvarjenega bogastva v osebno last in v korist skupin, ki posamezne povzpetnike podpirajo. Politike, ki jih obvladuje (kupuje) kapital, bodo zato kljub žvižgačem vedno bolj vplivne.

Kar prav ima prvak največje parlamentarne stranke: ne gre brez ideološkega (na)boja. Le da leve in desne politične oznake ne gre ocenjevati skozi komunizem in antikomunizem, partizanstvo in domobranstvo, temveč skozi vpliv na delitev z delom in kapitalom ustvarjenega družbenega produkta. Komu pripada dobiček? Delu, lastnikom kapitala ali družbi? Pripada Oblasti.

Pa saj ni bilo nikoli drugače. Prostor pri koritu je bil vedno rezerviran za izbrance. Zato sedanja oportunistična kolaboracija političnih strank ne preseneča.

Madžarska pa nam bo za vse naložbe stranki, ki ji pomaga do oblasti, izstavila račun. Z obrestmi.

Andrej Kocuvan, Ljubljana