Nominacijo Janeza Janše za premierja jemljem kot osebni poraz. Kot posmeh vsem državljanom, ki imamo spomin večji od kapacitet spomina zlate ribice. S toliko škandali in utemeljenimi sumi o verižnem oškodovanju države in negativnimi sklepi protikorupcijske komisije, kot jih ima imenovani, se Gregorčičevi niti približati ne bi smel na kaj več kot 100 metrov, ne pa da celo zasede najodgovornejše mesto v državi. Njegovo imenovanje je znak težave družbe, v kateri živimo. Njegovo imenovanje je jasen in nedvoumen znak, da so nam državo in politični sistem ugrabile politične elite. Elite, skrojene po meri kapitala in drugih vplivnih sil. Njegovo imenovanje je znak, da nimamo pravne države, ampak pravniško državo. Državo, kjer več »pravice« dobijo tisti, ki si lahko plačajo elitnega odvetnika, pri tem pa koristijo tudi obširne socialne mreže. In prav tako brez vsakega sramu zlo-/uporabljajo svojo politično moč.
Mesto prvega moža v državi je dobil človek, ki je vsaj četrt stoletja na čelu kulturnega boja in ki je poglavitni krivec za povečevanje razkola slovenske družbe na dva nekompatibilna pola. Človek, ki je zaradi svoje vloge v transportih orožja v devetdesetih letih odlična tarča za izsiljevanje s strani tujih obveščevalnih služb. Varnostno tveganje za državo, torej. Človek, ki ima po mnenju njegovega političnega sopotnika, dr. Mihe Brejca, Machiavellija v malem prstu. Skupaj z narcisoidnim predsednikom republike sta jamstvo pospešene degradacije slovenske družbe.
Proti takšni, od elit ukradeni politični tvorbi se bom poslej na vseh ravneh boril s tiho rezistenco.
Rado Krušič, Žalec
