Včerajšnji protesti v več francoskih mestih so sovpadali z začetkom parlamentarne razprave o dveh nezaupnicah vladi premierja Edouarda Philippa, dejansko pa s poskusom predsednika Emmanuela Macrona, da že pred izvolitvijo obljubljeno pokojninsko reformo izpelje mimo nacionalne skupščine.
Tri mesece že trajajo stavke, ki so jih francoski sindikati sprožili, še preden je Macron 11. decembra lani uradno predstavil podrobnosti reforme, ki naj bi pod eno streho spravila sedanjih 42 pokojninskih sistemov. Vlada je nato zakonodajni predlog sprejela konec januarja, razprava v spodnjem domu francoskega parlamenta pa se je začela sredi februarja. Po 115 urah se je poslancem uspelo prebiti skozi osem od skupno 65 členov, da pa je reforma postajala vse bolj »nikoli dokončana zgodba«, je poskrbela opozicija, ki je vložila več kot 40.000 dopolnil, večino s strani populistične levičarske Nepokorjene Francije Jean-Luca Melenchona. Vlada je zato v ustavi poiskala obvod mimo poslancev, in sicer v njenem 49. členu oziroma dopolnilu v podčlenu 49.3, sprejetem po razpustitvi četrte republike leta 1958 za zagotovitev stabilnejše izvršne oblasti v sedanji peti, ki je parlamentarni sistem nadomestila s polpredsedniškim.
De Gaullova varovalka
Ustavno dopolnilo, do minule sobote uspešno uporabljeno le enkrat v času, ko je vlado vodil Georges Pompidou, omogoča izvršni oblasti, da v zakonodajnem postopku obide parlament s tveganjem nezaupnice. Pompidouju so jo oktobra 1962 izglasovali, a je takratni predsednik de Gaulle razpustil narodno skupščino, zmaga golistov na volitvah pa ga je vrnila na premierski položaj. Člen 49.3 je uporabil še François Hollande, ko je zavedajoč se tesne večine v parlamentu s tovrstno zaupnico spravil skozi reformo dela leta 2016.
Razprava o nezaupnicah vladi Edouarda Philippa, ki sta ju vsaka zase vložili leva in desna opozicija v narodni skupščini, se je začela včeraj popoldne s predvidenim glasovanjem v večernih urah. Udobna večina vladajoče Macronove Naprej republike (LaREM) s 306 poslanci v 577-članskem spodnjem domu parlamenta bi morala zadostovati za ubranitev njegove sobotne odločitve, da poseže po ustavnem orodju proti, kot je ocenil, zlorabi demokracije v zakonodajnem telesu. Z njim se nista strinjala edino Hubert Julien-Laferrière in Delphine Bagarry iz vrst LaREM, ki menita, da bo sprejetje pokojninskega zakona brez široke razprave v parlamentu zgolj vodilo k novim napetostim v francoski družbi. Opozicijski poslanci so že ob sobotni Philippovi objavi ogorčeno kričali o sramoti in pokopu demokracije, mediji pa so (zlo)rabo de Gaullove ustavne varovalke pospremili s komentarji o porazu Macronove politike in globoki demokratični krizi.
Sindikati bodo vztrajali
Philippe je opoziciji očital, da je z amandmajsko obstrukcijo sprejemanja pokojninske zakonodaje uprizarjala »spektakel«, ki si ga demokratična družba ne more privoščiti, in zagotavljal, da si vlada ne bo privoščila samodrštva. Dodal je, da ne bo potrdila izvorne različice zakona, ampak korenito izboljšano besedilo z določili, ki so jih izpogajali sindikati, med katerimi je tudi umik zvišanja upokojitvene starosti z 62 na 64 let. Da z njimi niso našli skupnega jezika, pa priča dejstvo, da je več sindikalnih central za konec marca napovedali stavko in množične proteste po vsej državi. Že pred tem pa bodo določen odgovor na ravnanje vlade in posledično Macronu dale lokalne volitve, ki bodo 15. in 22. marca. Na njih se obeta odmeven poraz vladajoče stranke.
