Premožni par iz Kalifornije se je pred petimi leti poslovil od svojega labradorca Marleyja, ki je zbolel za rakom. Bolečino ob izgubi sta zakonca rešila na precej nekonvencionalen način. Če gre večina ljudi ob smrti psa, ki je bil dolgo del njihovega življenja, skozi različne faze žalovanja, sta Alicia in David ta korak preskočila. Z dejstvom, da se je psu iztekel čas, se nista sprijaznila in svojega Marleyja dala klonirati. »Ziggy je neverjetno podoben Marleyju,« se premožna zakonca čudita zakonitostim genetike. »Imata enako osebnost, enako se igrata, všeč so jima iste igrače,« se navdušujeta nad klonom svojega nekdanjega ljubljenčka.
Tudi smrt ni več to, kar je bila
Kloniranje hišnih ljubljenčkov se morda zdi kot nekaj iz znanstvenofantastičnih filmov, a v resnici ni tako redko. V svetu bogatih tudi smrt ni več to, kar je bila. Barbara Streisand je denimo predlani razkrila, da sta dva od njenih psov klona njenih pokojnih ljubljenčkov. V Južni Koreji pa so klonirali psa z izredno izostrenim vohom in tako pridobili sedem novih izvrstnih policijskih psov. Že pred več kot desetletjem so v ZDA petkrat klonirali psa Trakra, ki se je izkazal v iskanju preživelih po terorističnem napadu 11. septembra 2001.
Podjetje, ki se ukvarja s kloniranjem hišnih ljubljenčkov, je za svoje storitve v primeru Marleyja računalo 50.000 dolarjev (približno 45.000 evrov). »Majhna cena za takšno stvar,« se strinjata Alicia in David. Konec koncev je Marley rešili Aliciino življenje, je par pojasnil za CNN. Pred leti, ko je bila Alicia noseča, sta z Marleyjem veliko hodila na sprehode. Ko se je nekega dne Alicia sklonila, da bi pobrala palico, jo je Marley z glasnim laježem odvrnil. Izkazalo se je, da je palica, ki se jo je namenila pobrati Alicia, v resnici strupena klopotača.
Podjetje, ki je kloniralo Marleyja, uporablja enako tehnologijo, kot so jo uporabili pri kloniranju slavne ovce Dolly leta 1996. Dokler je žival še živa ali kmalu po njeni smrti veterinar z biopsijo vzame nekaj njenega tkiva. Strokovnjaki nato zamrznejo celice. Ko (če) se lastnik odloči, da želi imeti klon svojega pokojnega ljubljenčka, strokovnjaki jedro ene od njegovih celic vstavijo v jajčno celico darovalke, ki so ji odstranili jedro. Iz jajčne celice z zamenjanim jedrom se razvije zarodek, ki ga vstavijo v maternico nadomestne pasje matere. S skotitvijo nato na svet pride kloniran hišni ljubljenček. Ker se genetski material originalnega psa ne spreminja, je klon njegov identičen dvojček, le da je skoten kasneje.
Kaj pa etika?
Kloniranje hišnih ljubljenčkov je v zadnjem letu v precejšnjem porastu. Podjetje, ki je kloniralo Marleyja, ima trenutno enoletno čakalno vrsto za tovrstne postopke. Praksa kloniranja psov in mačk je po prepričanju zagovornikov pravic živali skrajno neetična. »Kloniranje vselej vključuje kopico psic ki 'donirajo' svoja jajčeca, pri čemer močno vplivajo na njihovo hormonsko stanje, seveda pa je tu še operativen odvzem jajčeca,« negativne vidike razlaga bioetičarka Jessica Pierce. »Kadar gre vse v redu, so jajčeca vstavljena v eno ali več nadomestnih pasjih mater, ki morajo donositi leglo kloniranih pasjih mladičev. Ko opravijo to nalogo, psice uporabijo za druge namene,« nadaljuje Pierce.
Da gre pri kloniranju ljubljenčkov za obravnavo živali kot predmetov za dosego ciljev, opozarjajo tudi v PETI in nekaterih drugih gibanjih za zaščito živali. »Ko pomislite, da v zavetiščih vsako leto usmrtijo na milijone brezdomnih in zapuščenih psov, je dejstvo, da v laboratorijih klonirajo nove, neopravičljivo,« so prepričani v PETI. V podjetju ViaGen, kjer so klonirali tudi Marleyja, pravijo, da resda uporabljajo nadomestne pasje matere, a da jih obravnavajo s posebno skrbjo in spoštovanjem. Prepričani so tudi, da je kloniranih ljubljenčkov tako malo, da to ne vpliva na veliko število zapuščenih živali.
