Dejanje je povezano z domnevno afero med 68-letno vernico Lidijo Turk Klemenčič in 38-letnim soboškim župnikom Goranom Kuharjem, potem ko je slednji julija lani v župnijskem listu javnost in vernike obvestil o domnevnem zalezovanju in nadlegovanju.
Štumpf, ki danes ni pristal na sporazumno rešitev spora, je na sodišču pojasnil, da ni imel namena žaliti gospe, da pa je kot javna oseba v Katoliški cerkvi pred ljudmi dolžan povedati mnenje o tem, kar se v zadnjih petih, šestih letih dogaja v prostorih župnije in cerkve.
Izjava pomeni, da gospa ne more presojati ustreznosti svojih dejanj, po cerkvenem pravu je namreč njeno dejanje kvalificirano kot interdikt, torej ukrep, za katerega je predvideno izobčenje iz Katoliške cerkve. Kot škofa me je to moralo zanimati. Vsak je lahko v določenem trenutku neprišteven, to pa je pomembno, ker v tem primeru izobčenja ne morem izreči, je pojasnil Štumpf.
Njegov pooblaščenec je med drugim predlagal, naj sodišče kot priči zasliši župnika Kuharja in kaplana Aljaža Bašo, ki bosta lahko pojasnila okoliščine domnevnega nadlegovanja, naj tožnico pregleda izvedenec psihiatrične stroke in poda mnenje o (ne)prištevnosti, ko naj bi bilo storjeno dejanje. Prav tako je predlagal pridobitev pisem in drugih listin, ki jih je tožnica pisala Kuharju in Baši ter vpogled v morebitne postopke, povezane z nadlegovanjem s strani tožnice, ki bi po besedah pooblaščenca obtoženega potrdile navedbe kot resnične.
Štumpf: Ko je videla župnika Kuharja, je začela prihajati
Pooblaščenec tožnice je tem predlogom nasprotoval in opozoril - kar je sicer povedal tudi škof - da sklicevanje na cerkveno pravo ni obvezujoče. Sodišče mora po njegovem le ugotoviti, ali so bile škofove besede v časniku žaljive ali ne, za razžalitev pa da tudi ni treba dokazovati resničnosti. Zato je nasprotoval zaslišanju Kuharja in Baše.
Sodnik Stanislav Jug je odločil, da bo na glavni obravnavi naprej zaslišal tožnico in Štumpfa, nato pa odločal o dokaznih predlogih.
Škof je, kot so pisale Slovenske novice, med drugim lani dejal, da tožnica sploh ni hodila v cerkev do pogreba nekoga od njenih bližnjih, ko pa je videla župnika Kuharja, je začela prihajati. Nastavljala mu je darila, pisala pisma, ga poskušala doklicati z različnih številk, krožila je z avtom po okolici cerkve in župnišča in podobno.
Župnik jo je po Štumpfovih navedbah od prvega trenutka zavračal, njeno vsiljevanje, ki je trajalo že več let in se je stopnjevalo, pa je bilo za župnika velika obremenitev.
Kuhar je v župnijskem listu zapisal, da ga Turk Klemenčičeva že nekaj časa zalezuje, v govoricah zatrjuje, da ima z njim poseben odnos, da bo živela z njim in da bo zaradi tega pustil duhovništvo. »Poleg tega je sovražna do vsake ženske, s katero se pogovarjam, in jih potem ustrahuje. Zaradi teh dogodkov sporočam in zagotavljam: s to gospo nimam nobenih odnosov, zaradi te gospe nikoli ne bom zapustil duhovništva, še manj pa, da bi s to gospo živel. Vse njene govorice so laži, ki so plod pokvarjene in bolne domišljije,« je med drugim zapisal Kuhar.
