Mask in razkužil, s katerimi bolnike in sebe zaščitijo pred okužbami, je začelo primanjkovati tudi patronažnim medicinskim sestram. Težava je zlasti velika za zasebnike s koncesijo. Zaščitno opremo morajo sproti naročati sami, na trgu pa je v času priprav na novi koronavirus ni več mogoče dobiti. Brez razkužil in mask ne bodo mogli varno poskrbeti za bolnike, opozarjajo v tej poklicni skupini.
Pomoč bodo potrebovali tudi po vrnitvi
Prav bi bilo, da bi zaščitna sredstva iz blagovnih rezerv dobili tudi koncesionarji, meni Andreja Krajnc, predsednica sekcije medicinskih sester v patronažni dejavnosti pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije. Tudi te patronažne medicinske sestre so del javnega zdravstva, je poudarila, njihovi pacienti pa imajo pravico do enake ravni zaščite kot drugi. Brez zaščitne opreme tvegajo prenašanje okužb med posebej ranljivimi bolniki. »Patronažne medicinske sestre hodimo od hiše do hiše.«
Sprašujejo se tudi, ali in na kakšen način bodo patronažne medicinske sestre vključene v priprave na novi koronavirus. Skrbi jih na primer, kako bo, ko se bodo ljudje po bolnišničnem zdravljenju zaradi novega koronavirusa vračali v domače okolje. Ob morebitnem množičnem obolevanju bi se patronažna služba kaj hitro znašla pred nemogočo izbiro, saj že v obstoječih razmerah deluje »na robu zmožnosti«, je spomnila Krajnčeva. V Sloveniji je trenutno 840 patronažnih medicinskih sester, je povedala, po nekaterih ocenah pa bi za delo na terenu potrebovali še 150 do 180 diplomiranih medicinskih sester in tudi dodatne zdravstvene tehnike. Zaradi sprememb v drugih delih zdravstva je njihova vloga vse večja. »Zadnja leta bolnišnice paciente odpustijo prej kot nekoč. Ko pridejo domov, potrebujejo injekcije in preveze.«
Patronažne medicinske sestre je v minulih dneh zanimalo tudi, kako bo s testiranjem njihovih pacientov. Jemanja brisov na domu ne bo, so jim sporočili z ministrstva za zdravje. Poleg tega ni trenutno za patronažne medicinske sestre potrebna nobena druga zaščitna oprema kot sicer, je zatrdila državna sekretarka Simona Repar Bornšek. »Patronažne medicinske sestre na terenu ne potrebujejo mask. Negujejo ljudi, ki ne gredo iz hiše in virusa ne morejo prenesti.«
Prvi v bolnišnico, naslednji pa tudi v domačo oskrbo
Do sinoči v slovenskem zdravstvu še niso potrdili okužbe s koronavirusom. Posameznik, ki kašlja ali kaže druge znake okužbe dihal, hkrati pa je bil nedavno na Kitajskem, v nekaterih italijanskih regijah (Lombardiji, Benečiji, Piemontu ali Emiliji - Romanji), v Južni Koreji, Iranu, na Japonskem ali v Singapurju, mora tako kot doslej po telefonu poklicati k svojemu osebnemu zdravniku. Tam bo dobil navodila o naslednjih korakih. »Če njegov zdravnik trenutno ne dela, pokliče najbližjo dežurno ambulanto. Ali je treba vzeti bris, se zdravnik odloči sam, v primeru negotovosti pa pokliče lokalnega epidemiologa,« je pojasnila Repar-Bornškova. Zdravnik bolniku pojasni, kam ga bo napotil, še prej pa pokliče na vstopno točko, kjer obravnavajo sume na novi koronavirus.
Še vedno je na voljo 55 točk za jemanje brisov, ki delujejo v zdravstvenih ustanovah, a jih bodo zmanjšali na 16. Prvega okuženega z novim koronavirusom bodo zdravili bolnišnično. Pri naslednjih se bodo glede na posameznikovo zdravstveno stanje odločali, ali potrebuje zdravljenje v bolnišnici ali pa lahko okreva doma. Podrobnosti zadnjih načrtov bodo na ministrstvu za zdravje predstavili v prihodnjih dneh, ena od vstopnih točk pa bo v postojnskem zdravstvenem domu. »Imamo izolacijsko sobo, v katero se pride neposredno z dvorišča. Ker ne pričakujemo velikega števila okuženih naenkrat, bo dežurni zdravnik vzel bris. Če bo dežurni zdravnik odsoten, bo to opravil eden od zdravnikov, ki bo takrat delal v ambulanti. Če bodo potrebe večje, pa se bomo dogovorili za dodatna dežurstva,« je načrte opisala direktorica tega zdravstvenega doma Irena Vatovec.
