Konservativci so pričakovani zmagovalci petkovih iranskih parlamentarnih volitev, potem ko so prepovedali kandidaturo tisočim iz reformistične struje. Pozornost je bila precej usmerjena tudi v volilno udeležbo. Notranje ministrstvo je včeraj sporočilo, da je znašala 42,57 odstotka in bila tako najnižja po islamski revoluciji leta 1979, kar je slaba novica za vladajoči režim, ki je pozival h glasovanju in si obetal med 55- in 60-odstotno udeležbo. Pred štirimi leti je bila 62-odstotna. Končne rezultate bodo objavili predvidoma danes.
Konservativci, med katerimi obstajajo različne skupine, naj bi dobili okoli 200 od skupno 290 poslanskih sedežev, reformisti pa komaj 17. Predvsem je to zmaga za vrhovnega vodjo, ajatolo Alija Hamneja, ki je že doslej imel zadnjo besedo, odslej pa obvladuje vse vzvode oblasti razen predsednika republike Hasana Rohanija. Njegovi reformisti, izvoljeni pred štirimi leti z obljubo sodelovanja z Zahodom, tako nimajo več prevlade v parlamentu. Sredinski Rohani je torej zdaj povsem oslabljen in je velik poraženec volitev.
Vsekakor je na rezultate volitev vplivalo dejstvo, da je od 16.000 prvotnih kandidatov za poslance lahko kandidiralo samo 7150. Kar 90 aktualnih reformističnih poslancev se tako ni smelo potegovati za še en mandat. Izločanje je opravil svet varuhov, konservativni odbor klerikov in pravnikov, zavezanih islamu in Islamski republiki, predvsem pa pokoren Hamneju.
Poraz reformistov tudi zaradi padca standarda
Hudega poraza reformistov ne gre pripisati samo temu, da številni njihovi kandidati niso smeli nastopiti na volitvah, ampak tudi dejstvu, da ljudje pod Rohanijem živijo vse slabše. Seveda je tako v veliki meri zaradi tega, ker so ZDA leta 2018 spet začele zaostrovati sankcije proti Iranu, v katerih mora sodelovati ves svet, tudi pri nakupu nafte. Iran je v hudi gospodarski recesiji, samo lani se je BDP znižal za šest odstotkov. Srednji sloj, ki je po jedrskem sporazumu leta 2015 upal, da bo Zahod več investiral in več kupoval od Irana, pa zdaj komaj zasluži za kruh in mleko. Nič krivo Rohanijevo vlado so volilci zdaj kaznovali tako, da so glasovali za konservativce ali pa sploh niso šli volit.
Celo v Teheranu, ki je doslej veljal za trdnjavo reformistov, so konservativci dobili vseh 30 sedežev. Pred tem so vse imeli reformisti. Vendar je treba dodati, da je bila v Teheranu volilna udeležba okoli 25-odstotna. Mnogi Teheranci so menili, da so volitve že vnaprej odločene.
Reformistični politiki zdaj poudarjajo, da bo novi parlament predstavljal le manjšino Irancev. Gotovo je veliko Irancev bojkotiralo volitve, s čimer so hoteli pokazati, da se ne strinjajo s pobijanjem protestnikov, česar obtožujejo oblasti, ki to zanika.
Popoln izstop iz jedrskega sporazuma?
Rezultat volitev je tudi hud udarec Rohanijevim prizadevanjem za sodelovanje z Zahodom. Obstaja velika verjetnost, da bo novi parlament od Rohanija zahteval popoln izstop Irana iz jedrskega sporazuma, kar bi spričo ponovnega polnega zagona iranskega jedrskega programa zaostrilo konflikt z vsem Zahodom. Prav tako bi konservativni parlament Rohaniju preprečil vsak poskus pogajanj z ZDA o odpravi sankcij. Če je Trump torej menil, da bo zaostritev sankcij vodila do padca režima, so sedanje volitve pokazale, da se zaradi sankcij in zaradi z njimi povzročenega znižanja življenjskega standarda samo še krepi konservativni režim.
Mnogi Iranci tudi trdijo, da so pripravljeni trpeti še več let sankcij, če je to potrebno za neodvisnost njihove domovine. Vprašanje pa je, ali ne bodo konservativci, če nihče ne bo kupoval iranske nafte, prisiljeni v pogajanja z ZDA. Vsekakor bodo še zaostrili islamsko zakonodajo, potem ko so lani že dosegli prepoved koncertov in začasno zaprtje facebooka, twitterja in youtuba.
