Potem ko smo lani jeseni pridobili podatke in objavili članek o uspešnosti diplomantov posameznih pravnih fakultet na pravniškem državnem izpitu med letoma 2012 in 2018, ki odraža kakovost študija na posamezni fakulteti, se je letos izkazalo, da svežih podatkov za leto 2019 ni več mogoče dobiti. Tako bo očitno tudi v prihodnje, saj so na pravosodnem ministrstvu nehali zbirati podatke o izobrazbi kandidatov.
Razlike med fakultetami
Pregled uspešnosti diplomantov slovenskih pravnih fakultet je za obdobje med letoma 2012 in 2018 pokazal, da daleč največ kandidatov za pravniški državni izpit, ki za pravnike pomeni vstopnico v pravosodje, prispeva največja, ljubljanska pravna fakulteta. V obravnavanem obdobju je izpit opravljalo 1448 njihovih diplomantov, ki so s 77,2-odstotno uspešnostjo opravili pisni del izpita in z 78,6-odstotno uspešnostjo ustni del. Pri drugi največji pravni fakulteti iz Maribora, ki je prispevala približno polovico manj kandidatov, je bil uspeh za približno deset odstotnih točk slabši, saj je pisni del opravilo 68,3 odstotka kandidatov, ustnega pa 64,3 odstotka. Le 40 kandidatov je za pisni del prispevala zasebna Evropska pravna fakulteta Nove univerze; ti so bili na pisnem delu izpita 85-odstotno uspešni, precej slabši pa so bili pri ustnem delu (64,3-odstotna uspešnost).
Ko smo pred kratkim želeli pridobiti še podatke za lansko leto, so nam na pravosodnem ministrstvu pojasnili, da podatkov o izobrazbi kandidatov ne zbirajo več. »Po uveljavitvi splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov so bile pri organu pregledane vse evidence dejavnosti obdelave osebnih podatkov, v okviru katere je bilo ugotovljeno, da ni podlage za vodenje evidence, v kateri bi se obdeloval tudi osebni podatek, ki se nanaša na fakulteto,« pravijo na pravosodnem ministrstvu.
Na pravosodnem ministrstvu pri kandidatih tako zabeležijo le še: osebno ime, datum in kraj rojstva, naslov bivanja, podatek o obliki sodniškega pripravništva, podatek o višjem sodišču, na območju katerega je pripravništvo potekalo, datum izpita, uspeh in ocene na izpitu, ter podatek, ali gre za ponavljalca. Podatek o izobrazbi kandidata, eden od kazalnikov kakovosti študija in študentov na posamezni fakulteti, je izpadel.
Največ panike v šolstvu
Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (ali vsaj strah pred njo) je tako pljusknila tudi na področje pravniških državnih izpitov. Pred tem je povzročila razburjenje v srednjih šolah, saj starši polnoletnih dijakov nekaj časa uradno niso smeli izvedeti, ali njihov otrok hodi v šolo in kakšne ocene ima, polnoletni dijaki pa so si lahko sami pisali opravičila za odsotnost. To prakso so z letošnjim šolskim letom odpravili. Splošna uredba je v začetku jeseni povzročila tudi paniko v osnovnih šolah, kjer so nekateri učitelji otrokom celo prepovedali, da bi se podpisali na svoje razstavljene risbe in obešalnike v garderobah. Na pravosodnem ministrstvu so načrtovali, da bo nov zakon o varstvu osebnih podatkov romal na vlado in naprej v državni zbor že v začetku letošnjega leta, vendar se to, kot kaže, še lep čas ne bo zgodilo.
