Boris Dežulović: Zdravljica in pravica

Ko je na primer Zoran Predin z Lačnim Franzem – okrepljenim s Kreslinom, Lovšinom, Kovačičem in Mislejem – leta 1987 posnel Prešernovo Zdravljico, je bilo najhuje, kar se mu je pripetilo, prepoved pesmi na Radiu Študent: partijski komisarji so namreč menili, da gre za nacionalistični incident in protidržavno diverzijo, tako da je komunistična policija na koncertih Franza pazila, da Predin slučajno ne bi zapel zloglasne Prešernove pesmi.

Kakšno leto pozneje se je Lačni Franz soočil z drugačno težavo: Slovenija je postala neodvisna država, Prešernova Zdravljica pa nacionalna himna, in njeno izvajanje...

kolumna Boris Dežulović Zdravljica in pravica Zoran Predin Radio Študent Lačni Franz

Celoten članek je dostopen naročnikom tiskanega ali digitalnega Dnevnika. Pridružite se in uživajte v branju.

PRIJAVITE SE

Ste naročnik tiskane izdaje časnika Dnevnik vsaj od četrtka do sobote ali paketa Digitalni Dnevnik?

Neomejen dostop do spletne strani Dnevnik.si in aplikacije Dnevnik lahko brezplačno uredite tukaj.

Preberite sorodne prispevke

Ste naročnik tiskane izdaje časnika Dnevnik vsaj od četrtka do sobote ali paketa Digitalni Dnevnik?

Pomoč pri registraciji in prijavi:

Preberite sorodne prispevke