Imamo volilni sistem, ki ni skladen z ustavo, saj volilci nimamo možnosti izbire, komu podeliti glas. Vsi poslanci in stranke, ki so ali bodo povzročili, da bomo volilci še naprej ostali brez svoje demokratične in ustavne pravice osebne izbire, podpirajo avtokracijo, partitokracijo in neodgovornost, ne pa demokracije in razvoja države. »Neodgovornost je najtežji in glavni problem, v parlamentu in v družbi, ki jo omogoča sedanji proporcionalni volilni sistem,« je pred leti v oddaji na nacionalni TV3 poudaril poslanec Branko Grims, SDS. Pritrdili so mu Matej Tonin (NSi), Maša Kociper (PS) in Rihard Braniselj (DL). »Odgovornosti do volilcev in v družbi ni. Volitve brez spremembe volilnega sistema ne bodo dale nove kvalitete in povečale odgovornosti v družbi,« je bilo jasno njihovo sporočilo.
Kaj pa je pravzaprav problem, ki ljudi odbija od volitev in ne cenijo politike, niti demokracije? To, da predsedniki strank sami izberejo, kdo naj bi bil izvoljen v proporcionalnem sistemu na njihovi listi. Tako izvoljeni poslanci se ne trudijo spoznavati problemov volilcev in jim pomagati pri iskanju rešitev. Politične stranke in poslanci ostajajo na distanci do volilcev in do njihovih vsakdanjih problemov. »Ali ne bi bilo bolje, da bi ukinili volilne okraje in uvedli strankarske liste v volilnih enotah s pravico do preferenčnega glasu? Preprosto, pregledno in pošteno. Šele tako bi volilci neke stranke lahko soodločali, koga hočejo in koga ne v parlamentu. Naloga strank je, da poskrbijo za kvalitetne kandidate. Ker pa se kandidira predvsem po logiki 'naš' v smislu strankarske struje oziroma klike, potem smo priča prvi stopnji negativne selekcije, ki uničuje demokracijo od znotraj. Na slovenski ravni mora stranka prestopiti parlamentarni prag, potem pa se po volilnih enotah primerja okraje in procente glasov, ki so jih kandidati iste stranke prejeli, da se določi, kdo bo prišel v parlament. V praksi to pomeni, da nihče ne ve, koga voli in kdo bo izvoljen,« je napisal dr. Andrej M. Poznič v članku Smrt demokracije (Časnik.si, februarja 2015).
Kar 75 odstotkov volilcev je na nedavnih volitvah poslancev v evropski parlament izvolilo poslance s preferenčnim glasom. V parlamentu je pripravljen predlog 59 poslancev za spremembo volilnega sistema. Do potrebnih 60 glasov manjka le en glas. Bistvo predloga je uvedba preferenčnega glasu za volilca, da bo končno imel vpliv na izvolitev poslanca. SDS pa zagovarja le popravek volilnih okrajev in zavrača uvedbo preferenčnega glasu. Tako sicer že volimo slovenske evropske poslance. Le DeSUS in SDS ne podpirata predloga poslancev. SDS ga je podpirala še nedavno. Zagovarja le spremembo volilnih okrajev, da bi bilo tudi podeželje bolj zastopano v parlamentu. To bodo »podeželski« poslanci, ki jih bodo izbrali predsedniki strank.
Neodgovornost do volilcev in ignoriranje volilcev bosta usodna za slovensko perspektivo. V ustavi piše: »V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.«
Franc Mihič, Ribnica
