Razsodba se nanaša na konkreten španski primer iz leta 2014 in je pomemben, a hkrati nevaren precedens z vidika zaščite človekovih pravic migrantov.
Gre za primer dveh migrantov iz Malija in Slonokoščene obale, ki sta s podporo nevladne organizacije februarja vložila tožbo na ESČP proti Španiji zaradi kršitve človekovih pravic. Po njunih navedbah sta 13. avgusta 2014 skupaj s 70 drugimi afriškimi prebežniki preplezala ograjo med Marokom in špansko enklavo Melilla, na španskem ozemlju pa ju je takoj zatem prijela španska policija in ju brez postopkov nemudoma vrnila v Maroko.
Sodišče: Begunca sta se sama postavila v nezakonit položaj
Nižji senat ESČP je po sodni obravnavi primera leta 2017 odločil, da jima je Španija kršila človekove pravice oziroma da je kršila evropsko konvencijo, in ji naložil, da tožnikoma plača vsakemu po 5000 evrov. Tedanja španska konservativna vlada premierja Mariana Rajoya je kršitev evropske konvencije o človekovih pravicah zanikala in pri istem sodišču vložila pritožbo, ki je tudi sedanja socialistična vlada ni preklicala. Njeno pritožbo je nato obravnaval veliki senat ESČP, ki ni pritrdil izrečeni sodbi na nižji instanci. Sedemnajst sodnikov velikega senata je v četrtek namreč razsodilo, da Španija leta 2014 ni kršila evropske konvencije s takojšnjo vrnitvijo migrantov v Maroko brez obravnave, kot določa zakon.
»Sodišče meni, da sta se begunca sama postavila v nezakonit položaj, ko sta namerno na nezakonit način poskušala vstopiti na špansko ozemlje,« so zapisali. V obrazložitvi razsodbe, ki jo je prebral grški predsednik sodnega senata Linos-Aleksander Sicilianos, je navedeno, da sta imela pribežnika na voljo možnost, da zaprosita za urejen oziroma zakonit prihod v Španijo, kljub temu pa sta se odločila za nezakonit prestop meje. Aretacija in takojšen izgon sta tako po mnenju sodnikov posledica njunega nezakonitega ravnanja.
Ogorčen odziv na sodbo
Veliki senat ESČP potemtakem meni, da priseljenca ali pribežnika »nosita sama odgovornost za to, da so jima odvzeli pravice, ki jima pripadajo«, ugotavljajo v Uradu visokega komisarja ZN za begunce (UNHCR). Po besedah predstavnice UNHCR v Španiji Marie Jesus Vega je vračanje oziroma izgon človeka, ne da bi upoštevali vzroke za njegov prihod in ne da bi se seznanili z njegovo življenjsko ogroženostjo, v nasprotju s človekovimi pravicami. Izpostavila je, da se oseb, ki so na begu, po določilih ženevske konvencije iz leta 1951 zaradi neregularnega prihoda v drugo državo ne sme kaznovati.
Razsodba velikega senata ESČP je naletela na plaz kritik in ogorčenja v številnih mednarodnih organizacijah za človekove pravice. Generalni sekretar Evropskega centra za ustavne in človekove pravice (ECCHR) Wolfang Kaleck je izrazil presenečenje, saj so pričakovali, da bo veliki senat potrdil leta 2017 izrečeno obsodbo Španije. Če bi bila ta potrjena, bi bile zaradi podobnih kršitev v Makedoniji in na Hrvaškem lahko vložene še štiri tožbe. Prav tako je bil namen ponovno tožiti Španijo, kjer se praksa takojšnjega izgona pribežnikov nadaljuje, predvsem na maroško-španski meji v obeh njenih enklavah na afriški celini Ceuti in Melilli.
Pravnik Gonzalo Boye, ki je na sodišču v Strasbourgu zastopal afriška begunca, je v četrtek opozoril, da bo odslej vsakdo, ki bo prekršil administrativno normo, kot je ilegalni prestop meje, izgubil človekove pravice in bo lahko nemudoma izgnan. Četrtkova razsodba ESČP je v tem pogledu po njegovem dejansko nevaren precedens.
