Bedni imitatorji. Bral sem proglas italijanskega predsednika Sergia Mattarelle, ki je razlagal, kako so jugoslovanski komunisti okupirali Istro in Dalmacijo, nedolžen narod pa je izpod nacifašistične diktature prišel direktno pod komunistični totalitarizem. Spotoma se je nad njim zgodil še genocid, ki se ga Italijani spominjajo od leta 2004. Oprostite, čisto vsega nam pa res ne boste vzeli. Delati v dvajsetem stoletju sodobno politiko na travmah s konca druge svetovne vojne je bila naša izvirna ideja. Ena redkih, kar smo jih imeli po letu 1991. Tega smo se mi spomnili. Mi smo iz teme potegnili domobrance in jih poslali v boj proti partizanom, medtem ko so nas v Bruslju silili, da pojemo Odo radosti. Oživljanje lokalnih pretepov iz druge svetovne vojne za politično mobilizacijo desnice je temelj naše države, ne njihove. Naj si Italijani izmislijo kaj svojega.
Pa mi smo še sami zadaj s kartami. Naša sestrska država Madžarska je veliko naprednejša od nas. Oni že rešujejo probleme iz prve svetovne vojne. V Budimpešti so sko...
Za letošnji kulturni praznik, ta veliki Prešernov nekrofilski dan, bi moral biti v Sloveniji, in res sem bil Sloveniji. Fair enough, bi se reklo: že...
