Častni meščani naj bi bili ugledni posamezniki, ki so s svojim delom pripomogli k razvoju oziroma ugledu mesta, v katerem prebivajo. Zato še bolj preseneča njihova nekritična podpora delu Zorana Jankovića.
Poglejmo projekt Stožice, ki je izvrtal 135-milijonsko luknjo v slovenske banke, podizvajalci pa so ostali brez 30 milijonov evrov plačila za svoje delo. Za ta debakel je kriv predvsem Zoran Janković s svojo ekipo. Projekt so namreč pripravili pomanjkljivo in izvedli na silo. Občina je posel dala gradbenim podjetjem, ki zaradi svoje majhnosti posla niso bila zmožna financirati. Prizadevanja za kanaliziranje javnega denarja Jankovića v ta gradbena podjetja so trenutno predmet kazenskih postopkov.
Problemom z gradnjo Stožic se častni občani v svojem pismu ne posvečajo. Častni meščani pa so v pismu zapisali, da jih o uspešnosti dela Jankovića informira kar občinsko glasilo, ki ga upravlja Janković. Izdaja ga namreč mestna občina.
O propadlih podizvajalcih, ki so gradili Stožice, to občinsko glasilo ni poročalo. Ga pa Janković izkorišča za politično propagando. Občina je za izdajanje mesečnika le v letu 2018 namenila več kot 600.000 evrov. V mesecih pred lokalnimi volitvami leta 2018 je glasilo objavilo dva intervjuja, ki sta hvalila dosežke Jankovića in ekipe. Najprej v septembrski številki intervju s podžupanoma Tjašo Ficko in Janezom Koželjem, v oktobrski pa nato še z županom. Za opozicijo pred volitvami v glasilu ni bilo prostora.
Da je Janković glasilo neupravičeno uporabil za volilno propagando, je ugotovilo tudi upravno sodišče. A za častne meščane je, kot kaže, to glasilo relevanten medij, na podlagi katerega ocenjujejo uspehe župana.
Skrb vzbujajoča je tudi ocena častnih meščanov, da gre pri problematiziranju dela ljubljanskega župana predvsem za podtikanja in nasprotovanje vsemu, česar se župan loti. Janković je vpleten v množico sodnih postopkov. Med drugim smo na portalu Pod črto razkrili ovadbo v primeru »Farmacevtka«, ko je Janković v zameno za posredovanje pri zaposlitvi farmacevtke v Lekarni Ljubljana od nje zahteval in nato tudi dobil spolne usluge.
Ovadba temelji na pridobljeni dokumentaciji policije in prisluhih pogovorov med Jankovićem in farmacevtko. Janković v tej zadevi na koncu ni bil obsojen – ne zato, ker bi na sodišču dokazal svojo nedolžnost. Postopek proti njemu je padel zaradi procesnih napak. Prav je, da se v državi spoštuje vladavina prava in da sodišča ne obsodijo tistih, v pregonu katerih je tožilstvo storilo pomembne procesne napake. A to ne pomeni, da tak obdolženec kaznivega dejanja ni storil. V primeru farmacevtke obstaja množica dokazov, ki vsaj hudo obremenjujejo Zorana Jankovića. Zato je zelo neodgovorno trditi, da gre pri problematiziranju delovanja ljubljanskega župana samo za podtikanja.
Se pa lahko s častnimi meščani strinjamo v eni točki. V pismu so zapisali: »Vztrajamo pa, da je nesprejemljivo, da se odločanje o dejanjih, ki jih je [Janković] obdolžen, vleče v nedogled.«
Te navedbe o počasnosti sodnih postopkov tudi po našem mnenju ne bi mogle biti bolj resnične. A bilo bi bolj primerno, da častni meščani odprtega pisma ne bi uporabili za branjenje lika in dela Zorana Jankovića, temveč za kritiko delovanja pravosodja. In nato svoje odprto pismo z zahtevami po večji učinkovitosti policije, tožilstva in sodišč tudi naslovili predvsem na te organe.
Domnevno ugledni meščani Ljubljane, ki so kot taki tudi mnenjski voditelji, javnosti – in s tem tudi volilcem v Ljubljani – sporočajo, da ima Jankovićeva beseda kljub množici sodnih postopkov proti njemu in že znanih dejstev o njegovem delovanju še kar povsem nevprašljivo veljavo. Namesto tega bi bilo bolje, če bi častni meščani svoj položaj in ugled v družbi izkoristili za to, da od Jankovića zahtevajo jasne odgovore o njegovih spornih poslih, ki se jim Janković že vrsto let izogiba.
Anže Voh Boštic, odgovorni urednik medija Pod črto
