V svojem dokumentu Draga Amazonija, v katerem je na 33 straneh potegnil sklepe iz znamenite sinode o Amazoniji, 83-letni papež Frančišek ni sprejel najpomembnejšega predloga sinode, da se zaradi pomanjkanja duhovnikov poročenim moškim, ki so se izkazali s svojim vzornim življenjem, dovoli posvetitev v duhovnike. Oktobra lani je prav zaradi tega koraka stran od katoliške tradicije v zadnjih tisoč letih sinoda, na kateri so sodelovali škofi, staroselci in aktivisti iz devetih držav Južne Amerike, pritegnila izjemno veliko pozornosti po vsem svetu.
Poudarek na sociali in ekologiji
Mnogi so menili, da bo Frančišek, ki naj bi bil Gorbačov Katoliške cerkve, dovolil duhovniško posvečenje poročenim, kar naj bi bil – kot poskusni balonček – sprva samo izjemen ukrep v porečju Amazonke, kjer v kar 85 odstotkih vasi zaradi pomanjkanja duhovnikov ni nedeljskih maš in kjer marsikje vidijo duhovnika enkrat na leto. Papež je zdaj v Dragi Amazoniji zavrnil tudi možnost, da bi lahko ženske postale duhovnice in vodile mašo, čemur je bila prav tako naklonjena znamenita sinoda amazonskih škofov.
Frančišek pa je sinodi blizu pri socialnih in ekoloških temah, ki imajo osrednje mesto v Dragi Amazoniji. Med drugim pravi: »Nacionalnim podjetjem in multinacionalkam, ki uničujejo Amazonijo in ne spoštujejo pravice avtohtonih ljudstev, je treba dati ustrezno ime: da so krivična in zločinska.« Zavzema se za revne, ki jih ob požiganju gozda in odpiranju rudnikov izganjajo iz njihovih domov v revna predmestja, kjer potem životarijo. Očitno pa meri na sedanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara, ko napada »lokalne oblasti, ki z argumentom, da gre za gospodarski razvoj, sodelujejo pri brezmejnem uničevanju gozda«. Papež ob tem ni pozabil izpostaviti pomena, ki ga ima amazonski pragozd za ves svet.
Zmaga konservativcev
Poleg tega je kot sinoda za spoštovanje indijanskih religioznih tradicij in obredov, čemur nasprotuje konservativni del Katoliške cerkve, ker naj bi šlo, kot trdi ameriški kardinal Raymond Burke, za krivoversko popuščanje »poganskemu praznoverju in implicitnemu panteizmu amazonskih Indijancev«. Tako papež zahteva, da so duhovniki s svojo izobrazbo bolj pripravljeni na »dialog z amazonskimi kulturami«. Kot je dal vedeti, bi bilo treba prisluhniti modrosti amazonskih ljudstev, zlasti glede odnosa do narave.
Glede pomanjkanja duhovnikov pa papež meni, da se morajo v svojo domovino vrniti duhovniki iz Amazonije, ki danes živijo in mašujejo v ZDA in Evropi. Trdi celo: »Več je misijonarjev iz Amazonije v Evropi in ZDA, kot je tistih, ki so ostali v svojih škofijah.«
Papež je v zadnjih letih spreminjal svoje izjave glede ukinitve celibata. Vsekakor pa je zdaj s tem, ko se je v Amazoniji odpovedal izjemam pri celibatu, preprečil nevarnost razkola v Katoliški cerkvi. To je tudi zmaga konservativcev s prejšnjim papežem Benediktom XVI. na čelu. Joseph Ratzinger, ki ima 92 let, je kljub slovesni obljubi, da se po odstopu ne bo vmešaval v delo prihodnjega papeža, to januarja storil prav glede predloga sinode o posvetitvi »preizkušanih« poročenih v duhovnike, kar močno podpira napredni del Katoliške cerkve.
