Združitev obeh bank bo izvedena postopoma, pod nadzorom pristojnih regulatornih organov, sta danes na novinarski konferenci v Ljubljani zagotovila prva moža Nove KBM in Abanke, John Denhof in Jože Lenič. Oba sta poudarila, da gre za zgodovinski trenutek za slovenski bančni sistem in eno največjih združitev v bančnem sistemu v zadnjih desetletjih. Lenič je dodal, da je s tem zaključen tudi proces prestrukturiranja Abanke po sanaciji ob koncu 2013 in v 2014. Bilančna vsota združene banke bo približno 8,8 milijarde evrov, kar je blizu bilančne vsote največje slovenske banke NLB. Tržni delež združene banke po denarnih vlogah gospodinjstev bo po podatkih s konca tretjega lanskega četrtletja dosegal 23,6 odstotka, medtem ko je delež NLB pri okoli četrtini. Po neto posojilih skupaj pa bo po podatkih obeh bank tržni delež združene banke z 21,2 odstotka že malenkost presegel tržni delež NLB.
Po oceni obeh bank bo imela združena banka okoli 800.000 strank in več kot 2100 zaposlenih. Strankam bo na voljo več kot 110 poslovalnic in skoraj 500 bankomatov. Skupaj s pogodbo o dostopu do poslovne mreže Pošte Slovenije pa bo imela združena banka po ocenah več kot 1000 bančnih kontaktnih točk.
Selitve sedeža ne bo
Eno od vprašanj, ki se postavlja ob združitvi, je tudi sedež nove združene banke. Kot je zagotovil Denhof, zaradi združitve ne bo prišlo do selitve sedeža Nove KBM iz Maribora v Ljubljano, kjer ima sedež Abanka. Združena banka bo delovala s sedežev obeh bank, cilj pa je z bančnimi storitvami pokriti celotno Slovenijo. Do zdaj sta bili obe banki posamično namreč najbolj prisotni na severovzhodu Slovenije, na celjskem območju, v osrednji Sloveniji in na Goriškem. Denhof je poudaril, da v drugih delih Slovenije ne bodo nujno prisotni fizično s poslovalnicami, ampak tudi digitalno, prek mobilnega in spletnega bančništva. Pri 1,6 milijona potencialnih komitentov moramo biti močni povsod, da smo lahko konkurenčni, je pripomnil. Z Leničem pa sta izpostavila tudi, da želi biti združena banka najbolj privlačen delodajalec za iskalce zaposlitve v bančnem sektorju. Ob tem za zdaj tudi še ni padla odločitev glede imena združene banke. »Trenutno smo povsem osredotočeni na izvedbo integracije, glede imena bo treba še počakati,« je dodal prvi mož Nove KBM.
Po Leničevih besedah je konsolidacija odgovor trenutnim izzivom v bančništvu. »Danes je ekonomija obsega nujna, če želiš biti konkurenčen na trgu,« je poudaril. Dodal je, da Nova KBM in Abanka trenutno delujeta še kot dve samostojni banki, a usklajeno znotraj skupine. Abanka je tako trenutno hčerinska banka Nove KBM. Prve poteze je sicer, tako Lenič, pričakovati kmalu, ko bodo po Denhofovih besedah prvih presenečenj deležni tudi komitenti.
Novo KBM bo za zdaj še naprej vodil Denhof, Abanko pa Lenič. Se bo pa uprava Abanke po dokončani pravni združitvi pridružila upravnemu odboru oz. vodstvenemu kadru združene banke. Prve posledice na kadrovskem področju bodo sicer vidne že prej, saj bo prišlo do sprememb v nadzornem svetu Abanke. Denhof in Lenič sta izrazila željo, da bi operativno združitev banki zaključili v teku tega leta oz. najpozneje v prvem trimesečju 2021. Tudi učinkovanje sinergij zaradi integracije procesov pričakujejo postopno, nista pa želela šefa obeh bank dajati konkretnejših informacij glede posledic združevanja na število zaposlenih.
Je pa Denhof pripomnil, da je treba biti za konkurenčnost na trgu v dobri kondiciji, zato bodo oblikovali bolj učinkovite in vitke procese. Tudi Lenič je ocenil, da bo zaradi ekonomij obsega in iskanja stroškovne učinkovitosti do sprememb prišlo, a v isti sapi spomnil, da sta obe banki ob odpuščanjih, do katerih je prišlo v celotnem bančnem sistemu, v zadnjih letih tudi zaposlili več sto ljudi.
O morebitnem umiku sklada Apollo še nič
Na vprašanje, kdaj bi lahko prišlo do umika sklada Apollo in Evropske banke za obnovo in razvoj, ki sta lastnika združene banke, je Denhof odgovoril, da tega ne more reči. Niso pa po njegovih besedah pritiskom glede lastniškega umika, saj je fokus obeh vodstev doseči največjo možno vrednost z združitvijo za delničarja. Izkušnje z obema delničarja so sicer, tako Denhof, zelo dobre, saj ponujata močno podporo dolgoročni viziji združenih bank. Denhof je ob tem dejal, da bodo v vodstvu gledali na vsako priložnost za nadaljnjo rast v Sloveniji, organsko ali neorgansko. Zato ne želi izključiti nobenih možnih novih nakupov. Lenič ga je dopolnil, da je zgodovina združene banke na tem področju zelo dobra, saj je v obeh združenih šest nekdanjih bank (Abanka, Banka Vipa, Banka Celje, Nova KBM, Raiffeisen banka in Poštna banka Slovenije) ter še veliko manjših hranilnic.
Z dokončanjem transakcije prevzema Abanke se sicer dejansko končuje tudi proces privatizacije in konsolidacije treh največjih bank po obsežni državni sanaciji pred približno šestimi leti.
