Tudi mediji, no, večina njih, pripomorejo k sedanji histeriji. Kaj nas hočejo spomniti na čas, ko se je v tej državi že dogajala nepopisna histerija? Ne verjamem, da je to namen. Pa razni analitiki, ki vsak gib kakega strankarskega aparatčika smrtno resno preučujejo.
Nekaj pa se je pokazalo kot dejstvo, in sicer, da predsednik države najbolj odkrito, kar je mogoče, navija za šefa opozicijske stranke, tistega, ki bi rad vodil državo in predsedoval Evropi in hkrati zagovarjal največjo možno obliko neoliberalizma, ki ga okoljski problemi nikakor ne zanimajo, jih celo zavrača, ne priznava arbitražnega sporazuma, se druži in še kaj več z največjimi spornimi modeli, kot je Orban.
In stranke, ki jih najbolj »skrbi« ljudstvo in država, se podajajo prav v naročje vsega tega, kar je njihovemu bistvu popolno nasprotje. Te iste stranke, ti isti voditelji pa nas imajo še za popolne naivneže, saj svoje izjave tako hitro menjavajo, da še sami več ne vedo, kaj so kdaj rekli. Važno je, da sem še malo pri oblasti, da še malo počivam, da leta tečejo…
Dokončno se je potrdilo, kdo v resnici upravlja to državo, le da politika še vedno blefira in se izgovarja na neke pritiske, na neke lobije in podobne neumnosti. Samo za primer se spomnimo teme dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. In spomnimo se, da je že kar nekaj zdravstvenih ministrov odstopilo zaradi tega. No, prosim lepo, gospe in gospodje, vi ste sokrivi, ker nihče od vas ni zmogel, hotel ali kar koli že, da bi najmanj s prstom pokazal nanje, če že ni sposoben državotvornega ravnanja, da bi omenjene lobije prijavil ustreznim organom.
Vsaj ena ali dve stranki pa se v tej godlji obnašata primerno, se držita svojih načel, ne spreminjata dnevno svojih izjav in to navdaja z optimizmom.
Slavko Cimprič, Bovec
