Priprave na maraton kvačkanja, s katerim bi se vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov, potekajo že skoraj dva meseca. 6. decembra sta Dravograjčanka Anita Kac in Slovenjgrajčanka Jadranka Smiljić, ki se je na Koroško pred nekaj leti preselila iz Laškega, začeli kvačkati kape za slovenjgraške brezdomce, odtlej pa do danes pa sta se udeležili še številnih drugih dogodkov. Med drugim sta kvačkali tudi z varovanci Doma starejših na Fari na Prevaljah, kjer so ju izredno toplo sprejeli.
Kako tudi ne, saj so prav ročna dela tista, ki mnoge starejše spomnijo na mladost. »Nekoč so si vse šale, kape, nogavice in rokavice pa tudi jopice spletli sami doma. Danes je to za mnoge mlade, ki hodijo v službo, nepredstavljivo, saj gre za zamudno delo. Da o tem, da je tudi podcenjeno, ne govorim. Žal pa volna, sploh kvalitetna, tudi ni tako poceni,« pripoveduje Jadranka Smiljić, ki se je kvačkanja lotila razmeroma pozno, šele ko je postala mamica, saj je sinu želela podariti nekaj svojega. »Bil je navdušen, zato sem dobila veselje, in od takrat sama kvačkam kape pa tudi igrače,« nam pove nekdanja Laščanka. Njena prijateljica Kačeva kvačka že od otroštva in jo je za to delo navdušila babica.
V Guinnessovo knjigo zaradi sina
Obe pa bosta v Andeškem hramu v Slovenj Gradcu 6. februarja podirali rekord in hkrati kvačkali za dobrodelne namene. In to več kot 24 ur, kolikor znaša trenutni svetovni rekord, ki ga želita preseči. Že zdaj pa zbirata donacije, da bi lahko pokrili stroške, ki so povezani s podiranjem rekorda in niso majhni. Plačati bo treba opazovalce, ki se bodo menjavali na štiri ure, 400 evrov bo treba plačati tistega, ki bo prišel spremljat dogodek s certificirano uro, prav tako bo treba plačati vlogo, da bodo pohitrili z vpisom v Guinnessovo knjigo. Nenazadnje pa tudi volna ni poceni. Skupaj je bosta samo za podiranje rekorda potrebovali okoli 10 kilogramov.
Jadranka nam pove tudi, da si je za podiranje rekorda zadala, da bo izdelala odejo s slovenjgraškim grbom. Kape, šale, trakove za lase in drugo pa sta kvačkali že doslej in bosta izdelke ponudili v prodajo, dva evra od vsakega izdelka pa podarili društvoma Humanitarček ter Vigra, ki pomagata starejšim, ki težko živijo s svojo pokojnino. »Menim, da nama rekorda ne bo težko preseči, saj se nadejava, da naju bodo spodbujali številni podporniki pa tudi naključni obiskovalci,« pravi Jadranka, ki je idejo za to dobila od svojega sina. »Zelo rad ima Guinnessovo knjigo rekordov, ves čas jo lista in pripoveduje, kaj vse je našel v njej. In tako sem začela razmišljati, česa bi se lotila, da bi nekoč v knjigi lahko našel tudi moje ime, in tako sva skupaj z Anito sva prišli na to idejo,« pove Jadranka, sicer diplomirana inženirka računalništva in informatike, ki se kot samostojna podjetnica ukvarja z izdelavo spletnih strani. V prostem času pa kvačka. Tako kot tudi Anita, ki priložnostno dela v sosednji Avstriji. »Tudi ona ni nikoli pri miru, zelo rada dela, zato se mi zdi, da imava veliko skupnega. Sploh pa sva obe pozitivki,« še razloži Jadranka. In doda, da se ji zdi kvačkanje kot novodobna joga, ki spodbuja možganske pa tudi ročne spretnosti.