Vlada predsednika Donalda Trumpa se je odločila, da bo revnim priseljencem iz Latinske Amerike in od drugod otežila pridobitev dovoljenja za delo in bivanje v ZDA s spremembo definicije osebe, ki je javno breme. Imigracijski uradniki so doslej lahko zavračali prosilce za tako imenovano zeleno karto, če so ugotovili, da bodo v javno breme. Doslej je to veljalo za nekoga, ki je prejemal denarno podporo ali sodil v psihiatrično bolnišnico.
Trumpova administracija je definicijo razširila na vsakogar, ki bi lahko v prihodnje koristil zdravstveno zavarovanje za revnejše medicaid, ali nekoga, ki bi prejemal bone za hrano ali subvencije za stanovanja. Trumpovi imigracijski uradniki imajo sedaj vsa pooblastila, da zavrnejo prosilca za zeleno karto, če se jim zdi, da bo kdaj v prihodnosti reven.
Poleg tega se lahko odločijo proti njemu zaradi starosti, kar je z ustavo prepovedana diskriminacija, lahko pa nekoga zavrnejo, če ne zna dobro angleško, čeprav to doslej ni bil pogoj. Od 544.000 prosilcev za zeleno karto na leto naj bi nova Trumpova politika prizadela 382.000 ljudi.
Za newyorškega zveznega sodnika je bila ta politika Trumpove vlade sramotna zavračanje ameriških sanj, zaradi česar je izvajanje nove politike ustavil. Zvezno prizivno sodišče New Yorka mu je pritrdilo, peterica konservativnih zveznih vrhovnih sodnikov pa je Trumpov ukrep proti priseljencem sedaj dovolila.
Politika velja do končne razsodbe sodišč, kar pomeni vrhovno sodišče ZDA oziroma istih pet konservativnih sodnikov. Proti Trumpovi politiki je bilo vloženih več tožb v različnih delih ZDA in nekatera sodišča so odločila v prid Trumpu, nekatere tožbe pa še niso odločene.
Sodnika Neila Gorsucha, ki ga je imenoval Trump, dejanske posledice odločitve za ljudi niso skrbele. Najbolj ga je zmotilo to, da v ameriški sodni praksi velja, da lahko določeno zvezno sodišče uvede prepoved vladnih ukrepov po vsem ozemlju ZDA. Za Trumpove nasprotnike pa so zvezna sodišča - do vrhovnega - zadnji branik pred Trumpovo samovoljo.