Zajc je ob robu predstavitve dopolnjenega osnutka Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta v izjavi medijem dejal, da je komunalno blato eden tistih problemov, ki mu ne bodo ušli kljub odstopu premierja Marjana Šarca. »Smo blizu rešitve, vendar o tem še ne bi želel govoriti,« je dejal.
O komunalnem blatu so spregovorili tudi na današnjem statističnem dnevu na Brdu pri Kranju. Blaž Kurnik z Evropske agencije za okolje je sežiganje označil za enega od možnih načinov ravnanja z blatom in drugimi odpadki. »Seveda mora biti narejeno tako, da je uporabno in okoljsko sprejemljivo. Investirati moramo v tehnologijo,« je poudaril.
Na Danskem po njegovih besedah 40 odstotkov električne energije pridobijo s sežigom odpadkov. Gre za velik posel, zaradi presežnih kapacitet pa Danska odpadke celo uvaža.
»Slovenija ni Danska«
Lučka Kajfež Bogataj se je strinjala, da je delni sežig lahko možnost za končno obdelavo manj strupenega blata. A je ob tem posvarila, da rešitve, ki delujejo drugje, ne bodo nujno delovale tudi v Sloveniji. Ta ima namreč specifičen relief.
»Slovenija ni Danska,« je opozorila in podčrtala predvsem velike razlike v vetrnih razmerah. »Ljubljana je v kotlini, Koebenhaven pa na ravnini, prav tako Dunaj,« je spomnila. »Slovenija ima prebivalstvo skoncentrirano na območjih, ki so skrajno neprimerna za sežiganje česar koli, razen če bi dimniki segali ven iz kotlin ali bi imeli sežigalnico na vrhu Krima,« je ponazorila.
Težave s komunalnim blatom so se v Sloveniji pojavile, potem ko se je Madžarska lani pred volitvami odločila, da ne bo več »greznica Evrope« in je svoje meje zaprla za uvoz blata iz drugih držav. Slovenija je na Madžarsko izvozila večino svojega blata, ob postopnem iztekanju dovoljenj za izvoz pa se ta odpadek kopiči pri upravljalcih čistilnih naprav.
Zajc je sredi januarja napovedal, da bi lahko alternativne rešitve za blato našli v dveh tednih. Ob tem se je zavzel za samozadostnost Slovenije na tem področju.
