Na strokovnem srečanju so se seznanili s priporočili za tovrstno projektiranje in nadzor nad izvedbo, pa tudi z načini, kako pravilno pristopati k tem projektom, da bi vlagatelji lahko pridobili tudi del nepovratnih sredstev iz Eko sklada.
Poleg pravilne sanacije obstoječih toplotnih ovojev ter izvedbe drugih elementov na objektih so obravnavane teme obsegale tudi najnovejše trende pri trajnostni gradnji, skladne s priporočili Level's, ki jih je za okoljsko uspešnost stavb v obliki smernic predlagala Evropska komisija. JUB je kot ugledni proizvajalec toplotnih sistemov JUBIZOL udeležencem predstavil tudi dileme glede izbire fasadnih barv in drugih posebnih materialov, ki so jih v podjetju razvili tudi za potrebe sanacije objektov kulturne dediščine.
Podpredsednik Uprave družbe JUB Dragan Stajić je poudaril vidno vlogo podjetja JUB na področju razvoja izdelkov za trajnostno in energijsko učinkovito gradnjo, predsednik GBC Slovenija, dr. Iztok Kamenski pa je spomnil na tesno sodelovanje združenja z različnimi ministrstvi, Eko skladom ter z evropsko mrežo Green Building Council: »V Evropi smo si na področju trajnostne gradnje s smernicami Level's zastavili šest makro ciljev, z našim Eko skladom pa smo se osredotočili predvsem na tri: na energijsko učinkovitost stavb, ki je tudi najbolj merljiva, na ustvarjanje čim manj izpustov toplogrednih plinov v objektih in vgrajenih materialih, ter na večjo odpornost stavb proti podnebnim vplivom, kot so neurja, toča ali poplave.« Opozoril je na pravilno tehnično izvedbo toplotnega ovoja stavbe, pri čemer je treba po ogledu objekta s projektnim pristopom predvideti vse potrebne ukrepe za kakovostno izvedbo izolacij ter posameznih detajlov, ki pa so lahko tudi izjemno kompleksni. Pri izvedbi del je ključen prav nadzor projektanta, ki ne sme popuščati investitorjem ali posameznim izvajalcem, da bi na račun nižjih cen uporabljali materiale slabše kakovosti.
Luka Petkovšek iz Eko sklada je prisotnim razložil trenutno najbolj aktualen poziv v povezavi s projektiranjem, ki so ga za potrebe izboljšanja energijske učinkovitosti starejših večstanovanjskih stavb na Eko skladu pripravili v sodelovanju z MOP. Opozoril je, da mora biti pri dodeljevanju nepovratnih finančnih spodbud vsa pozornost usmerjena v ustrezno pripravo projekta za posamezen ukrep, vključevati pa mora tudi sistem nadzora. Med ukrepe poleg toplotnih izolacij fasad, ki so najpogosteje predmet vlog za pridobitev sredstev Eko sklada, štejejo tudi toplotne izolacije streh, izolacije tal na terenu ali tal nad neogrevanim prostorom ali kletjo, optimizacija sistema ogrevanja ter vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka. Projekt, ki ga mora pripraviti pooblaščeni arhitekt, mora biti pri oddaji vloge končan pred zaključkom naložbe, pri nadzoru ukrepov pa lahko sodeluje bodisi arhitekt ali pa inženir. Za vsak posamezen ukrep so določeni tehnični pogoji ter višina subvencije v odstotkih priznanih stroškov. Projektna dokumentacija mora vsebovati tudi novo tehnično smernico, ki je aktualna od lanskega junija, in sicer mora vsebovati tudi projekt ustrezne požarne varnosti na stavbah. Vloge, ki te smernice ne upoštevajo, na Eko skladu zavračajo, saj je treba naložbo izvajati skladno s trenutno veljavnimi predpisi.
Dr. Iztok Kamenski je v sodelovanju z Alešem Kovačem predstavil še možnost uporabe posebnih, nestandardnih, a kompatibilnih materialov za energijsko sanacijo objektov kulturne dediščine, ki so jih razvili v Jubu in jih odlikujeta večja paroprepustnost ter boljše reguliranje vlage. Udeleženci strokovnega srečanja so se zatem seznanili še s pravilno vgradnjo elementov ter izvedbo detajlov na transparentnih delih fasadnega ovoja, pravilnim sidranjem, načrtovanjem in izvedbo ravnih ter ekstenzivnih ozelenjenih streh, trendovsko obdelavo opečnatih fasad, prednostmi ter omejitvami pri načrtovanju notranjih izolacij, pa tudi z okoljskim vrednotenjem gradbenih proizvodov ter s projektiranjem stavb po sistemu DGNB. (ktm)
