V začetku lanskega decembra je Evropski odbor regij (posvetovalno telo Evropske unije, ki zastopa regionalne in lokalne organe) prav na pobudo Dunaja soglasno sprejel seznam zahtev za digitalno gospodarstvo, po katerem naj bi vpeljali jasna pravila za digitalne platforme, kot je Airbnb.
»V Evropi morajo zakoni veljati za vse enako. Evropska unija mora pri tem poskrbeti za interese ljudi v mestih, regijah in državah. Potrebujemo rešitve na področju obdavčevanja, stanovanjske problematike kot posledice kratkoročnega oddajanja v turistične namene, mestne mobilnosti in javnega prostora,« sta prepričana člana dunajske mestne vlade Peter Hanke in Peter Florianschütz, ki poudarjata, da Dunaj sicer ne nasprotuje takšnim platformam, vendar mora Evropska unija določiti pravična pravila za njihovo delovanje. Novosestavljena Evropska komisija je v programu za leto 2020 navedla tudi pripravo zakonodajnega paketa za digitalno gospodarstvo.
Prizadevanjem, da bi omejili stihijo na tem področju, je sredi decembra zadalo udarec Sodišče EU. Sodniki v Luksemburgu so namreč na primeru iz Francije odločili, da Airbnb ni posrednik nepremičnin, temveč le ponudnik spletne aplikacije, in da kot tak nima vpliva na ponudnike namestitev. Evropsko krovno združenje za gostinstvo Hotrec je v odzivu na odločitev sodnikov poudarilo, da ta slabi pozicijo nacionalnih in lokalnih oblasti v prizadevanjih, da bi uredile to področje, in kaže na zastarelost zakonodaje iz leta 2011, ki ureja digitalno gospodarstvo. Tudi zato, ker se je slednje vsebinsko povsem oddaljilo od svojih začetkov.
Medtem ko je bil Airbnb na začetku res predvsem platforma delitvene ekonomije in je izhajal iz couchsurfinga (gostovanja na kavču), je danes predvsem donosen posel, ki deluje v niši brez ustrezne zakonske ureditve. S tem na eni strani velika evropska mesta izgubljajo že tako manjkajoč stanovanjski prostor, na drugi strani pa v turistični ponudbi Airbnb pomeni nelojalno konkurenco hotelirjem in drugim ponudnikom namestitev, ki se morajo podrediti precej strožji zakonodaji.
Na Dunaju sicer stanje predvsem zaradi velikega števila subvencioniranih stanovanj in tistih v občinski lasti – te je prepovedano oddajati – še ni tako alarmantno, kot je denimo v Barceloni in Amsterdamu, vendar tudi v avstrijski prestolnici opažajo, da se ponudniki ne držijo pravil, ki jih je sprejelo mesto, ter da se v zadnjih letih temeljito spreminja struktura te ponudbe. Število ponudb sicer še vedno raste, avgusta 2017 je bilo na Dunaju okoli 7500 ponudb, julija 2019 že okoli 8900, vendar sta opazni povečana profesionalizacija in koncentracija ponudnikov. Leta 2017 je bilo med ponudniki le okoli 6 odstotkov večjih ponudnikov (takšnih, ki objavljajo več kot 15 ponudb), do lanskega poletja se je njihov delež skoraj podvojil. Število ponudnikov z eno ponudbo se je v enakem obdobju z okoli 60 odstotkov zmanjšalo na 45 odstotkov. Preko Airbnbja ponudniki na Dunaju letno ustvarijo okoli 81 milijonov evrov prihodka, dve tretjini tega denarja pobere petina največjih, prvi med njimi mesečno s tem zasluži 60.000 evrov.
