Haiti, vzorčen primer spodletele pomoči

Ko se je Renfortova ure kasneje skozi ruševine in oblake prahu ob obali prebila do svojega bivališča v četrti Cité Soleil, je bila tudi njena koča le še kup ruševin, a je imela kljub temu veliko srečo. Njen mož in oba otroka so ostali živi. Po potresu so prišli novinarji, televizijske ekipe, nevladne organizacije in vrsta dobrotnikov, ki so obljubljali pomoč. Modre čelade Združenih narodov naj bi zatrle kriminalne posle tolp v njeni četrti, hollywoodske zvezde in vodilni politiki so si v prestolnici podajali kljuko in obljubljali denar, s katerim bodo Haiti zgradili na novo. Renfortova pravi, da so si tudi zaradi vseh teh obljub morda obetali preveč. Sama se ne more pritoževati. Z lastnimi rokami sta si z možem zgradila hišo iz opeke in cementa, četudi je še neometana in je bilo ploščic dovolj le za pol terase. A večina projektov mednarodne skupnosti, ki so hoteli postaviti nova, potresno varna bivališča za vse, ki so ostali brez strehe nad glavo, in izboljšati njihove življenjske razmere, je spodletela. Haiti velja za vzorčen primer, kako neučinkovita je lahko mednarodna pomoč po naravni katastrofi, na eni strani zaradi nepoznavanja razmer na cilju pomoči in na drugi strani zaradi nesposobnosti in skorumpiranosti lokalnih oblasti. Renfortova je po potresu ustanovila pobudo za smiselno porabo doniranega denarja. Društvo deluje še danes in v četrti s pomočjo naprav za pripravo pitne vode ponuja to najbolj ogroženim, ki si je po oderuških cenah preprodajalcev ne morejo privoščiti.