V Društvu koroških slovenskih pravnikov verjamejo, da je vrhovno sodišče postopalo strogo po veljavni slovenski zakonodaji, ko je nedavno razveljavilo obsodilno sodbo zoper domobranskega generala Rupnika, zato se s svojim pozivom obračajo na slovensko politiko oziroma zakonodajalca. Tega pozivajo, da s spremembami zakonodaje poskrbi, da ne bo prišlo do "nadaljnjih razsodb, ki škodijo ugledu Slovenije v svetu in spodbujajo zgodovinski revanšizem".
"Če slovensko pravo odpira možnost, da se iz formalnih razlogov razveljavljajo obsodbe oseb, ki so prostovoljno, aktivno in zavestno podpirale nacistično okupacijo Slovenije, ki so bile soodgovorne za deportacijo Judov iz Slovenije in ki so dejansko delovale proti osvoboditvi, potem nekaj ni v redu s slovenskim pravom," sporočilo povzema besede Rudija Vouka, predsednika društva, ki ima svoj sedež v Celovcu.
Potomci ne morejo več vlagati zahtevkov
Izredni rok za vlaganje zahtevkov za varstvo zakonitosti za rehabilitacijo nezakonito, protipravno in krivično obsojenih v nekdanjem komunističnem režimu v obdobju po drugi svetovni vojni do leta 1990, je sicer po pojasnilih generalnega državnega tožilca Draga Škete že potekel. Potomci tako obsojenih torej ne morejo več vlagati novih zahtevkov.
Še naprej pa jih lahko vlaga tožilstvo, tako da po besedah Škete podobne zahteve še vedno prejemajo. V teh primerih je tožilstvo tisto, ki presodi, ali je predlog za vložitev izrednega pravnega sredstva utemeljen.
Šketa je glede Rupnika sicer izpostavil, da je vrhovno sodišče v celoti razveljavilo sodbo v postopku zoper Rupnika zato, ker je štelo sodbo kot celoto. Vendar pa je v obrazložitvi pojasnilo, pri katerih delih obsodbe so še lahko podani znaki posameznih kaznivih ravnanj. Vrhovno sodišče je pri petih dejanjih ocenilo, da niso bila z dejstvi in okoliščinami utemeljena vsa ravnanja, ki predstavljajo kaznivo dejanje, za katera je bil Rupnik obsojen. Za eno od dejanj je sodišče ugotovilo, da ne izpolnjuje znakov kaznivega dejanja. Pri nekaterih točkah iz obtožnice pa je zapisalo, da je treba razsoditi, ali je šlo v Rupnikovih ravnanjih za propagando ali za poveljniško funkcijo.
V zvezi z razveljavitvijo Rupnikove obsodbe so se oglasili tudi v društvu Alternativna akademija. Predsednik društva Darko Štrajn je predsednika republike Boruta Pahorja in predsednika vlade Marjana Šarca "kot najbolj izpostavljena predstavnika politične oblasti" pozval, da se jasno opredelita "do naših skupnih vrednot in zgodovinskih resnic v situaciji, ko se te v časih ekspanzije političnih laži in 'alternativnih' političnih faktografij zdijo ogrožene". Nedavno odločitev vrhovnega sodišča namreč vidi kot poskus rehabilitacije Rupnikovih dejanj, kar obsoja.
