V petnajstih letih je Karl Viktor Erjavec veliko naredil za stranko, ki jo je prevzel kot politični začetnik. Predvsem je dosegel, da ni izginila s slovenskega političnega zemljevida, čeprav so ji na levi in desni odrekali legitimnost in kredibilnost, češ da takšno interesno združenje ni stranka. Pod njegovim vodstvom je v začetku preteklega desetletja preprečila radikalno znižanje pokojnin v imenu tako imenovanega varčevanja. Ozadje nasprotovanja pa je bilo in je še danes, da je stranki uspelo doseči dobre volilne rezultate. Stranke ugotavljajo, da je zaradi značilne finančne situacije upokojence mogoče nagovarjati kot skupino, zaradi česar so glasovi upokojencev vedno pomembnejši ne le na slovenskem, pač pa tudi na evropskem političnem prostoru.
Doživeli smo konec gospodarske krize, vendar je neoliberalna paradigma še vedno večala razlike med bogatimi in revnimi ljudmi. Stranka ekonomskega trenutka ni bila dorasla izzivu časa, še vedno je kazala preveč razumevanja za varčevalno politiko. Seveda je bila osnovni nosilec igre stranka z izjemnim številom parlamentarcev, toda DeSUS kljub enajstim poslancem in štirim ministrom ni izpolnil vseh svojih predvolilnih obljub in volilci so jo hudo kaznovali na državnozborskih, lokalnih in evropskih volitvah. DeSUS je seveda vseslovenska stranka, vendar bi se moralo vodstvo zamisliti tudi nad dejstvom, da je ostala brez političnih predstavnikov v glavnem mestu Ljubljani, z minimalnim številom v drugem največjem mestu Mariboru in tako dalje. Vodstvo stranke ni zmoglo resne analize vzrokov za te neuspehe, kar posledično napoveduje, da stranka ne bo menjala načina delovanja, kar lahko nakazuje njeno nadaljnjo politično marginalizacijo.
Nerazumevanje časa je sovpadalo s krhanjem notranje strankarske demokracije, strokovni odbori stranke so bili imenovani šele konec leta 2017, torej tik pred novimi volitvami. Organi so na sejah preredko obravnavali vsebinske točke, posledično so člani stranke in velikokrat tudi poslanci za strankarska stališča izvedeli iz medijev. Zanemarjala se je kadrovska krepitev stranke, saj pri odgovornih ni bilo prave želje po vključevanju sposobnih strokovnjakov, ki so želeli vstopiti v stranko, in ironija je, da smo si jih včasih sposojali pri drugih strankah.
Menim, da bi stranka lahko na nekaterih področjih storila več. Pri zahtevah za oblikovanje demografskega sklada naši pogajalci niso bili enotni in odgovorno ministrstvo je vedno znova našlo izgovor za neuresničitev pobude. Volitve so nas prehitele in predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki smo ga pripravili, ni zagledal luči sveta. Nismo pravočasno zaznali problema premalo gradenj domov za ostarele in presenetile so nas občutno višje cene v zasebnih domovih s koncesijo. Enako velja za oskrbovalne bolnišnice, ki so nujne v sistemu urejanja življenja za mnoge starejše. Podcenjevali smo problem vdovskih pokojnin in bili neodločni pri urejanju »dvojnega statusa« upokojencev. Tudi današnja rešitev tega statusa ni korektna, saj ni bil sprejet predlog ZDUS, da bi o dvojnem statusu soodločal delodajalec, da ne bi sposobnim mladim zapirali možnosti za zaposlitev. Šestletno postopno odpravljanje krivic, povzročenih z znižanjem pokojnin v času varčevanja, je simpatična rešitev, vendar bo za mnoge prepozno uresničeno. Sprejeta določitev o dvigu pokojnin na 63 odstotkov plače bo razveselila nove upokojence in nekateri so zato čakali začetek leta 2020, zakonodajalec pa ni pomislil na vse one, ki so se upokojili v vmesnem obdobju.
Zavedam se, da koalicijski partner ne more uresničiti vsega, kar načrtuje, vseeno se ne morem znebiti občutka, da vodstvo stranke preveč živi v upanju, da bodo napake delale tudi druge konkurenčne stranke (o slednjem sicer ne dvomim) in bo DeSUS še vedno nabrala dovolj glasov za vstop v državni zbor tudi v naslednjem mandatu. Menim, da si upokojenci, invalidi in tudi sicer slabo plačani zaslužijo večji angažma, jasnejše oblikovanje stališč in njihovo doslednejše uveljavljanje v državnem zboru in v vladi, stranka pa več notranje demokracije, kar lahko zagotovi sprememba na vrhu.
Primož Hainznekdanji podpredsednik državnega zbora RS, Ljubljana
