Uničujoč potres z magnitudo 7 je stresel tla 12. januarja 2010 ob 16.53 po lokalnem času in je v manj kot minuti južni del države spremenil v ruševine in pepel. Žarišče je bilo blizu dvomilijonske prestolnice Port-au-Prince, ki jo je razdejal. Zahteval je več kot 220.000 življenj, 300.000 ljudi je bilo poškodovanih, po zrušenju več kot 400.000 poslopij je 1,5 milijona ljudi ostalo brez strehe nad glavo. Uničenih je bilo skoraj 4000 šol, porušilo se je 30 bolnišnic. Sredi vsega kaosa je oktobra istega leta trpljenje Haitijcev povečal še izbruh epidemije kolere, ki naj bi jo na otok prinesel okuženi pripadnik modrih čelad ZN. Do leta 2018 je zahtevala življenje 10.000 ljudi.
Uničujoče posledice potresa, ko so številni ljudje umrli pod ruševinami slabo zgrajenih hiš, so bile ob razmeroma plitvem potresu tudi posledica slabe gradnje. Donatorji in haitijska vlada so obljubili boljše gradnje, brezplačna stanovanja in obnovo uničenega gospodarstva države. Vendar se od tega nič ni uresničilo, navaja ameriški časnik Miami Herald.
Deset let po potresu predsedniška palača v prestolnici še vedno ni zgrajena, nekaj od 44 javnih poslopij, ki so bila tam porušena, med njimi tudi vrhovno sodišče, so medtem zgradili, parlamentarni kompleks še gradijo. Nedokončana ostaja tudi glavna mestna bolnišnica, pa tudi industrijski park. Gospodarstvo, ki je zabeležilo nekaj rasti po okoli 7,61 milijarde ameriških dolarjev humanitarne pomoči in pomoči za obnovo v prvih dveh letih po potresu, je v razsulu. Država, ki je tako v veliki meri odvisna od pomoči iz tujine, pestita pa jo visoka stopnja korupcije in kriminala in je že leta v globoki politični in gospodarski krizi, je od letos v recesiji.
Mednarodna podpora, ki je bila državi obljubljena po potresu, se ni nikoli v celoti uresničila ali pa so jo že končali, opozarja vodja misije Zdravnikov brez meja na Haitiju Hassan Issa. Tako še vedno ni znano, kaj je z okoli štirimi milijardami dolarji, ki niso bili nikoli izplačani, medtem ko naj bi le desetino Haitiju namenjenih sredstev direktno dobila vlada.
Pozornosti medijev tudi ni več, medtem ko so Haitijci vse bolj izpostavljeni negotovosti in nasilju tolp ter kriminalu, je opozoril Issa. Država je paralizirana od poletja 2018, ko so se začeli nasilni protesti z zahtevo po odhodu predsednika Jovenela Moiseja, ki ga obtožujejo vpletenost v dve milijardi dolarjev težak korupcijski škandal, ki zadeva tudi sklade za infrastrukturne projekte. Najbolj vidne pa so prelomljene obljube v zanemarjenih taboriščih, kjer pod ponjavami ali za kosi rjaveče pločevine še vedno živi več deset tisoč ljudi, ki nimajo tekoče vode, stranišč, elektrike in niti varnosti.
Večina od 1,5 milijona ljudi, ki so po potresu ostali brez domov, je sicer sedaj pod streho. Še vedno pa 32.788 ljudi živi v 22 taboriščih, ob tem da obstajajo tudi številna divja naselja. V enem od njih - Canaan - ki je tudi največje, živi nekaj kilometrov od prestolnice več kot 300.000 ljudi. Sprva je bilo predvideno, da bo na območju stalne domove žrtvam potresa zgradila vlada. Ko so Haitijci ugotovili, da iz tega ne bo nič, so svoje domove začeli graditi sami. Sedaj obsega več kot deset skupnosti, navaja Miami Herald.
Kriza ima uničujoč vpliv tudi na zdravstveni sistem. V prestolnici tako samo na urgenci Zdravnikov brez meja mesečno sprejmejo 2450 pacientov, med katerimi jih je 10 odstotkov žrtev nasilja, tudi z orožjem, je opozoril Issa. Na določenih območjih v državi lahko prevoz bolnikov v kritičnem stanju po cestah traja tudi do pet ur, dokler ne najdejo bolnišnice, ki jih lahko sprejme. Zdravstvene strukture tako le s težavo zadovoljujejo osnovne zdravstvene potrebe.
Haiti, kjer 60 odstotkov od skoraj 11 milijonov prebivalcev živi pod pragom revščine, brezposelnost pa je 40-odstotna, je po podatkih ZN primer najslabše financirane humanitarne krize. Leta 2018 je prejel samo 13 odstotkov potrebnih sredstev, ko so se s pomanjkanjem hrane soočali štirje milijoni ljudi. Po ocenah ZN naj bi letos nujno pomoč v hrani potrebovalo že okoli 40 odstotkov prebivalcev oz. 4,6 milijona ljudi.
