Aprila 2014 je celjska okrožna sodnica Cvetka Posilovič razglasila sodbo in nekdanjega podjetnika in solastnika podjetja Dekotan Dejana Kovačiča obsodila na štiri leta zapora zaradi zatajitve finančnih obveznosti, kot stransko kazen pa mu je naložila še plačilo 30.000 evrov. Zaradi istega kaznivega dejanja sta bila obsojena tudi njegova soproga Tanja Kovačič, prav tako solastnica Dekotana, ki je bila obsojena na dve leti in štiri mesece zapora ter plačilo 20.000 evrov, ter pravnik Boris Karlovšek, ki mu je sodnica prisodila tri leta in štiri mesece zapora oziroma enotno zaporno kazen štiri leta in osem mesecev, ker je bil leto prej že pravnomočno obsojen zaradi goljufije.
Ustanavljal slamnate družbe
Višji sodniki pa so sodbo razveljavili in vrnili zadevo isti sodnici v ponovno sojenje, s priporočilom, da je treba nekatera dejstva dodatno raziskati. Obtožnica vsem trem obtoženim še vedno očita, da so se združili z namenom, da bi se izognili davčnim obveznostim in plačilu davka na dodano vrednost, sebi pa s tem pridobili veliko premoženjsko korist. Samo v letu 2006 naj bi skupaj utajili za 1,7 milijona evrov davkov, obtoženi Dejan Kovačič, ki naj bi bil organizator, pa naj bi se s Karlovškom dogovoril, da je ta ustanavljal tako imenovane missing trader (slamnate) družbe, prek katerih je izdajal tudi fitktivne račune, ki jih je Tanja Kovačič posredovala računovodskemu servisu. Karlovšek naj bi zakoncema Kovačič torej priskrbel lažne račune za prodajo železa in barvnih kovin, s čimer naj bi se izognili plačilu davka. V letu 2007 naj bi se na tak način družba Dekotan izognila plačilu dobrih 923.000 evrov davka na dodano vrednost, v letu 2008 pa še dobrim 571 tisočakom.
Nihče od obtoženih se v ponovljenem sojenju, vsaj na začetku, ni želel zagovarjati, zato je sodnica prebrala njihove zagovore iz prvega sojenja in v preiskavi, v kateri pa so vsi krivdo zanikali. Obramba je dodatno kot nezakonite problematizirala še nekatere dokaze. Tudi sodnica Posilovičeva se je strinjala, da je treba razčistiti dilemo, ali je bila Karlovšku pred in med zaslišanjem leta 2009 res obljubljena milejša obravnava glede na njegovo samoovadbo, in presoditi, ali gre pri njegovem zaslišanju za dokaz, na katerega sodba ne bi smela imeti vpliva. Ponovljeno sojenje bo, kot vse kaže, znova zelo dolgotrajno, saj bo treba pregledati številne listine in ponovno zaslišati tudi številne priče.
