Predvidevala je, da bo – po več kot desetletju dela – pred koncem lanskega leta vendarle zaprla vsa poglavja v stečaju Casinoja Maribor. Želja se stečajni upraviteljici Meliti Butara ni udejanjila – pred koncem leta je morala mariborsko okrožno sodišče znova zaprositi za soglasje k spremenjenemu načrtu, ki ključna sklepna dejanja prestavlja v novo leto. Razplet stečajne sage zavlačuje pravdni boj za lastništvo nad zgodovinsko zaščitenim Terezijinim dvorom na Glavnem trgu, ki je dve desetletji gostil igralnico.
Casino Maribor je bil svojevrstna slovenska posebnost. Leta 2009 je bil prva igralnica s tako imenovano veliko koncesijo, ki je zaradi slabega poslovanja prišla na boben. Tik pred pogrebom podjetja se je pojavil podjetniški povzpetnik Matej Raščan in obljubljal rešitev nelikvidnega in kapitalsko neustreznega podjetja. Vendar se je tudi ta Raščanov podvig klavrno končal.
Kjer se prepirata dva…
Stečajni postopek so na več kot desetletje razpotegnila zapletena lastniška razmerja v kulturnem spomeniku na Glavnem trgu 1, katerega vrednost je ocenjena na dobrih 2,2 milijona evrov. Po večletnem sodnem sporu sta v zemljiški knjigi zdaj na tem naslovu vpisana solastnika Casino Maribor v stečaju in Mestna občina Maribor, ki pa se še zmeraj pravdata o razmerju delitve. Občina se je namreč pritožila na prvostopenjsko sodbo, po kateri je to razmerje 50:50. V prepiru dveh utegne »dobiček« v tej zgodbi pobrati tretji.
Ministrstvo za kulturo je namreč korenito poseglo v vzporedni denacionalizacijski postopek, ki se vleče od leta 1993. Po dveh zavrnilnih odločbah, pritrdilni sodbi upravnega in razveljavitveni sodbi ustavnega sodišča je ministrstvo lani izdalo delno odločbo, s katero je lastninsko pravico na celotni nepremičnini priznalo denacionalizacijskemu upravičencu Rudigerju Thalmannu. Casino Maribor in občina bi mu morala izročiti poslovno-stanovanjsko stavbo v posest. A tega nista storila.
Odločba ministrstva namreč ni postala pravnomočna, nanjo se je pritožila občina. Odpravo ali spremembo odločbe terja ekipa župana Saše Arsenoviča z argumentom, da ni točna, ker je njen izrek v nasprotju z obrazložitvijo, prav tako v njem ne piše, kdo mora vrniti nepremičnino. Butara je slednji izgovor označila kot sprenevedav. »Pet let se je mariborska občina kregala z menoj na sodišču, da je stavba tudi njihova, in sodišče jim je pritrdilo,« je dejala novinarki Večera. »Zdaj, ko je ministrstvo presodilo, da stavba pripada denacionalizacijskemu upravičencu, pa trdijo, da ni nič njihovo in se zato ne čutijo dolžni predati nepremičnine denacionalizacijskemu upravičencu.«
Urgenca ni imela učinka
S predajo nepremičnine se namreč odpira še morebitno novo poglavje o izplačilu odškodnine Thalmannu, ker ni mogel razpolagati z elitnim mestnim poslopjem. Butare tak zahtevek sicer ne skrbi, saj Casino Maribor v stečaju nima premoženja, iz katerega bi lahko dolžniku plačal odškodnino. Se pa zaradi teh prerekanj v nedogled podaljšuje stečajni postopek. Na upravno sodišče, ki mora odločiti o pritožbi občine, je upraviteljica že pred časom poslala urgenco za pospešitev postopka. Učinka, kot kaže, ni imela.
V Parizu rojeni otorinolaringolog Thalmann ne bo dočakal prevzema mariborske nepremičnine. V ZDA je preminil 25. avgusta lani v 90. letu starosti. Njegov denacionalizacijski boj za premoženje, ki je bilo nekoč odvzeto njegovi materi Ilzi, nadaljuje Thalmannova vdova Izolda.
