Kandidat opozicijske SDP s podporo še dvanajstih manjših strank Zoran Milanović je v prvem krogu 22. decembra zmagal s približno tremi odstotki prednosti pred kandidatko HDZ Kolindo Grabar Kitarović, ki jo podpirajo še nekatere stranke vladne koalicije, a tudi mnogi posamezniki iz hrvaškega javnega življenja, med katerimi so tudi takšni s spornimi življenjepisi.
Grabar-Kitarovićeva je na četrtkovem strankarskem shodu v enem izmed zagrebških predmestij že razglasila volilno zmago in napovedala nov petletni mandat v predsedniškem uradu na Pantovčaku. Na shodu je bilo čutiti splošno mobilizacijo najmočnejše hrvaške politične stranke, ki panično poskuša zagnati nekoč zmagoviti volilni stroj, ki pa ni bil tako brezhiben niti na lanskih evropskih volitvah niti v tokratnem prvem krogu predsedniških volitev. Celo predsednik hrvaške vlade in HDZ Andrej Plenković je odvrgel svoj birokratski oklep in gromko, kot nikoli prej, z visoko dvignjenimi rokami na sklepnem zagrebškem shodu pozival k podpori Grabar-Kitarovićevi.
HDZ-jeva mobilizacija volilcev
V HDZ so izračunali, da potrebujejo za zmago najmanj milijon glasov, kar je skoraj dvakrat več, kot jih je Grabar-Kitarovićeva prejela pred dvema tednoma. Osnovni načrt predvideva strogo disciplino, da bo vsak izmed približno 200.000 članov stranke pregovoril čim več svojih sorodnikov in prijateljev, naj na volilnem listku obkrožijo številko 2 pred imenom Grabar-Kitarovićeve. Za hrvaško predsednico diskretno agitira katoliška cerkev, bolj glasno pa številna veteranska združenja. Javno podporo so na Kolinda TV na youtubu izrazili mnogi iz hrvaškega javnega življenja, prav tako ameriška državljanka Julienne Bušić, ki je v ZDA prestala večletno zaporno kazen zaradi vpletenosti v ugrabitev potniškega letala leta 1976. V prid predsednice se je oglasil tudi sporni hrvaški pevec Marko Perković Thompson, ki v Milanoviću vidi »komunistično« nevarnost (čeprav bivši hrvaški premier nikoli ni bil član nekdanje komunistične zveze, v nasprotju z denimo prvim hrvaškim predsednikom in Titovim generalom Franjem Tuđmanom, ki ga Thompson kuje v zvezde). S tovrstno podporo Grabar-Kitarovićeva meri na desne volilce, ki so v prvem krogu predsedniških volitev podprli neodvisnega kandidata Miroslava Škora. Obenem pa lahko spodbudi del razočaranih abstinentov na levici in levi sredini, da vendarle oddajo glas Milanoviću.
Štela bo tudi diaspora
Kandidat socialdemokratov računa tudi z delom protestnih glasov, ki jih je dobil Škoro. Za njegov vstop v predsedniški urad bo ključna pridobitev zanesljive dvomestne prednosti v urbanih središčih, predvsem v Zagrebu in na Reki, kjer je prepričljivo zmagal tudi 22. decembra. Dodatne glasove načrtuje v županijah, v katerih je premočno zmagal v prvem krogu, kot so istrska županija ter županije na severozahodu države. Ob tem je podpora SDP njihovemu kandidatu na terenu manj izražena kot v primeru HDZ in predsednice države. V Milanovićevem volilnem štabu se zavedajo, da bo odločilen vsak glas, a so že v naprej, kot na vseh hrvaških volitvah doslej, brez kampanje tekmecem prepustili glasove hrvaških državljanov v diaspori, predvsem Bosni in Hercegovini. Število glasov iz tujine v nedeljo ne bo nezanemarljivo. Grabar-Kitarovićeva je s podporo Hrvatov iz drugih držav za nekaj deset tisoč glasov okrepila tesno zmago nad svojim predhodnikom na Pantovčaku in kandidatom SDP Ivom Josipovićem pred petimi leti.
