"Verjamem v dialog z Rusijo," je v pogovoru za nemško tiskovno agencijo dpa poudaril Stoltenberg. "Zato sem se, če bo kontekst pravi, seveda tudi pripravljen srečati s Putinom," je dodal.
"Mislim, da se je bolje srečati kot ne, se usesti za mizo in se pogovoriti. Usesti se za isto mizo je še posebej pomembno, ko so stvari težavne," je dodal. "Rusija je naša največja soseda, Rusija bo tu ostala, moramo si prizadevati za boljši odnos z Rusijo," je še poudaril. Odnosi med Natom in Rusijo so se občutno poslabšali po ruski priključitvi Krima leta 2014 in ruski podpori separatistom na vzhodu Ukrajine. Zatem so odnose med stranema zagrenila še številna druga vprašanja, vključno z letošnjim potekom veljavnosti pogodbe med ZDA in Rusijo o prepovedi jedrskih raket srednjega dosega (INF) iz leta 1987.
Nato sicer poleg Rusije pozorno spremlja tudi izzive, ki jih predstavlja vzpon Kitajske. A kot je poudaril Stoltenberg, sta Rusija in Kitajska dve zelo različni zadevi. "Nato si ne postavlja novega nasprotnika. Nato le prepoznava, da je ima vzpon Kitajske posledice. Je nekaj priložnosti, pa tudi izzivov," je menil.
"Ne gre za to, da bi Nato prestavljali v Južnokitajsko morje, gre za dejstvo, da se nam Kitajska približuje. Vidimo, kako bogato vlagajo v evropsko infrastrukturo. Vidimo jih v Afriki. Vidimo jih na Arktiki. In seveda jih vidimo tudi v kibernetskem prostoru," je dodal in poudaril, da moramo razumeti posledice za varnost, ki jih to prinaša.
Stoltenberg je v pogovoru za dpa ocenil tudi, da jedrske varnosti, ki jo Evropi nudijo ZDA, ni mogoče nadomestiti zgolj s francoskim jedrskim orožjem.
S tem se je odzval na razprave znotraj Nata, ki jih je prejšnji mesec sprožil francoski predsednik Emmanuel Macron z izjavo, da je transatlantsko zavezništvo možgansko mrtvo. "Francija se zna zaščiti. Po brexitu bo ostala zadnja jedrske sila v EU," je v pogovoru za tednik Economist v začetku novembra med drugim izjavil Macron. A Stoltenberg je izrazil mnenje, da francosko jedrsko orožje Natu ne bi moglo zagotoviti prave alternative ameriškemu. "Ameriško orožje je del dobro vzpostavljene Natove jedrske odvračalne drže, to je nekaj, kar počnemo skupaj," je dejal Stoltenber.
Francija svojega jedrskega orožja ni dala na voljo v uporabo Natu in je tudi edina članica zavezništva, ki ne sodeluje v Natovi skupini za jedrsko načrtovanje.
"Francija se je odločila, da ne bo del tega. To je odločitev, ki jo spoštujem. A Francija ni del Natove jedrske odvračalne drže," je dodal generalni sekretar zavezništva.
Kot je še poudaril, razprave, ki so jih sprožile Macronove izjave, niso oslabele zavezništva, pri čemer je spomnil na niz odločitev, ki so jih ta mesec sprejeli na vrhu v Londonu. "Povsem mogoče je imeti razprave in obenem ostati močno in agilno zavezništvo, za kar se je Nato že izkazal," je še dejal Stoltenberg.
