Bolnikom s sladkorno boleznijo, povišanim krvnim tlakom, kronično obstruktivno pljučno boleznijo, srčnim popuščanjem in astmo, ki so želeli sodelovati v pilotnem projektu Pametni sistem integriranega zdravstva in oskrbe, so razdelili merilnike in tablice, prek katerih so pošiljali podatke v zdravstveni dom oziroma na kliniko, kjer so spremljali morebitna odstopanja.
Na UKC so spremljali srčne bolnike
V projektu je sodelovalo sto bolnikov s sladkorno boleznijo in povišanim krvnim tlakom iz Zdravstvenega doma Trebnje in 30 bolnikov s srčnim popuščanjem, ki jih vodijo v okviru kliničnega oddelka za kardiologijo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana.
Bolniki z napredovalim srčnim popuščanjem zaradi zapletov veliko časa preživijo v bolnišnicah in so z vidika stroškov v zdravstvu tudi dragi. Če so na podlagi rezultatov meritev, ki so jih bolnik izvajali doma z EKG, na kliniki opazili kakšna odstopanja, so bolnika pravočasno obravnavali, je pojasnil Bojan Vrtovec z UKC Ljubljana. »Spremljali smo bolnike pred uvedbo telemedicine in tri mesece kasneje. Zabeležili smo manjše število obiskov urgence, zapletov in hospitalizacije. Skrajšala se je ležalna doba, zmanjšali obiski v ambulantah, izboljšali smo terapijo in laboratorijske parametre,« je povedal Vrtovec, ki podatkov o prihrankih nima, a verjame, da so ti znatni. Prav zato tudi verjame, da je v takšnem spremljanju bolnikov prihodnost, in upa, da bodo v UKC lahko projekt nadaljevali.
Pozitivne rezultate spremljanja na daljavo so opazili tudi pri tistih, ki niso tako hudo bolni. Po besedah Marije Petek Šter iz Zdravstvenega doma Trebnje so pri sladkornih bolnikih okrepili sodelovanje pri zdravljenju in zavedanje za spremembo življenjskega sloga. »Pri več bolnikih s povišanim tlakom pa smo potrdili, da so doma izmerjene vrednosti tiste, ki nam pomagajo pri odločitvah za nadaljnje zdravljenje.«
Projekt v obravnavi na ministrstvu za zdravje
Zdravnik Maurice Smith iz Liverpoola v Veliki Britaniji, ki v okviru tamkajšnjega javnega zdravstvenega sistema skrbi za vpeljavo telemedicine, pravi, da starostniki v nasprotju s pričakovanji nimajo težav z uporabo telemedicine. Zaradi telemedicine opažajo četrtino manj hospitalizacij, v prihodnje želijo razširiti spremljanje na daljavo tudi za rakasta ter motorično-nevrološka obolenja.
Projekt Pametni sistem integriranega zdravstva so razvili Telekom Slovenije, UKC Ljubljana, Klinika Golnik, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Inštitut Antona Trstenjaka, Medicinska fakulteta v Ljubljani in Zdravstveni dom Trebnje. Po besedah vodje projekta Petra Pustatičnika iz Telekoma so na podlagi pilota, ki je potekal od 1. avgusta 2016 do sredine letošnjega leta, pripravili strategijo za uvedbo na nacionalno raven. Ta je v obravnavi na ministrstvu za zdravje. vl
