Pervezu Mušarafu, ki se je po padcu njegove vladavine leta 2008 umaknil v samoeksil v Dubaj z začasno vrnitvijo v domovino v letih od 2013 do 2016, so na temelju leta 2014 spisane obtožnice sodili v odsotnosti. Očitali so mu veleizdajo. Tričlanski senat je z glasom proti pritrdil, da je leta 2007 s suspenzom ustave in uvedbo izrednega stanja, da bi se obdržal na predsedniškem položaju, to tudi storil. Zagrožena kazen za očitani zločin je smrtna obsodba, ki pa so jo v Pakistanu različno sprejeli. Mušarafu očitno še vedno naklonjena vojska vztraja, da njen nekdanji poveljnik, ki se je kalil v dveh oboroženih spopadih z Indijo, ne more biti izdajalec, za obsodbo pa je dejala, da je povzročila »veliko bolečine in tesnobe med častniki«. Drugačnega mnenja je bil generalni sekretar do lani vladajoče pakistanske muslimanske lige (PML-N) Ahšan Ikbal, ki je dejal, da je sodba zgodovinska z utrditvijo ustave in vladavine prava v državi. Da je mrgolelo dokazov o Mušarafovi krivdi, se je strinjala tudi znana odvetnica pri pakistanskem vrhovnem sodišču in zagovornica človekovih pravic Hina Jillani, ki pa je izrazila svoje nasprotovanje smrtni kazni in dejala, da bi bila primerna obsodba na dosmrtno ječo.
Šestinsedemdesetletni Mušaraf se je povzpel na oblast z nekrvavim vojaškim udarom leta 1999 proti vladi Navaza Šarifa, ki ga je dosmrtnega zapora ali celo smrtne kazni rešilo prijateljstvo s savdskim dvorom, ki je izposloval Šarifov umik v eksil. Teroristični napad v ZDA leta 2001 in Mušarafovo sodelovanje v vojni proti terorizmu sta mu zagotavljala zunanjo podporo, notranjo pa so mu kot samooklicanemu predsedniku po letu 2002 vse bolj načenjale liberalistične in sekularistične reforme v tradicionalni pakistanski družbi. Notorični kadilec cigar in pivec viskija je leta 2007 z različnimi manevri, med njimi odslovitvijo Iftikarja Čaudrija, vodje vrhovnega sodišča, ki je odločalo o zakonitosti njegove vnovične izvolitve, hotel ostati v predsedniški palači, atentat na protikandidatko Benazir Buto pa je izbil sodu nezadovoljstva dno, zato je pod težo ustavne obtožbe leta 2008 končno odstopil in se umaknil v eksil.
Vrnitev Navaza Šarifa v Pakistan in zmaga njegove muslimanske lige leta 2013 sta odprli vrata za dokončanje poračuna med starima tekmecema. Leto dni pozneje je bil bivši predsednik uradno obtožen veleizdaje, se dvakrat udeležil zaslišanja in še nekaj časa preživel na svojem posestvu pri Islamabadu, nato pa se znova umaknil v tujino. Iz Dubaja je pozive na sodišče zavračal z utemeljitvijo, da gre za politično montiran proces, vse obtožbe pa zavrnil tudi v zadnjem videoposnetku iz bolniške postelje v začetku tega meseca.
