Seveda pa tudi ta slovesnost ni minila, ne da bi Lojze Peterle izjavil nekaj svojih trditev, ki jih že leta ponavlja. Predvsem mu še vedno ni popolnoma jasno, kdo so bili tisti fantje, ki so bili takrat v postroju, koliko orožja je bilo odvzetega TO Slovenije leta 1990 in kdaj se je začelo usposabljanje štabov, poveljstev in enot TO.
Najprej o razoroževanju TO. Zaradi lažjega razumevanja bom to ponovno poskusil prikazati na primeru 30. razvojne skupine TO, ki je najbližja prostoru, kjer poteka vsakoletna slovesnost. Ravno 30. razvojna skupina je takrat preprečila oddajo celotne republiške strateške rezerve oborožitve, streliva in minsko-eksplozivnih sredstev TO RS in del orožja slovenske milice. To velja tudi za strateške rezerve RS, katerih varovanje je že leta 1989 prevzela postaja milice Kočevska Reka, ki je bila v sestavi Zaščitne enote milice RSNZ. Ta količina orožja se je pozneje v projektu Narodne zaščite razdelila drugim štabom in enotam TO, predvsem tistim, ki jim je orožje bilo odvzeto. Sicer pa boste o poskusu odvzema orožja TO s strani takratne JLA imeli priložnost več prebrati v knjigi, katere avtorji so tisti poveljniki štabov TO, ki orožja leta 1990 niso oddali, in njihova pričevanja bodo podkrepljena s konkretnimi številkami. Knjiga bo izšla do junija 2020.
Sedaj pa o postroju. Enota, ki je bila postrojena 17. 12. 1990 v Kočevski Reki, natančneje pripadniki rezervne sestave 27. zaščitne brigade TO, je bila postrojena tudi 10. maja 1990 na usposabljanju v Svetlem Potoku, kjer je pripadnikom njihov poveljnik dejal, da se bodo z vsemi sredstvi borili za demokratične spremembe in zaščito demokratično izvoljenega političnega vodstva RS. Res je, da so na postroj v decembru 1990 prišli prostovoljno, saj so bili vsi po vrsti vprašani, ali se postroja želijo udeležiti, in čeprav je bil delovni dan, so se pozivu odzvali. Pripadniki rezervne sestave brigade, ki so tedaj stali v postroju, niso bili nič »novega« in nobene diskontinuitete ni bilo. V postroju so stali borci, ki so se pred tem za bojevanje urili skupaj že več kot pet let, nekateri celo desetletje in še več. Le zaradi tega so bili sposobni takšnih dejanj, kot je obramba domovine z orožjem v rokah. In še pomembna malenkost: na kapi teritorialki so imeli rdeče zvezde, ki pa so jih ustvarjalci nove slovenske vojaške zgodovine retuširali ter nasilno odstranili. Takšni pojavi retuširanja narodove zgodovine postajajo vsakdanja praksa in v tem primeru jih s svojo prisotnostjo legitimira sam predsednik države.
Res je. Postroj je stal za Slovenijo, za njeno svobodo in čast. In v tistem postroju so stali simbolno vsi državljani in državljanke takratne Republike Slovenije, kar se je potrdilo na plebiscitu za samostojno Slovenijo.
Zato je nedostojno še naprej z lažmi in ponarejanji zavajati in deliti slovenski narod pri tako simbolnih in pomembnih dejanjih, kot je bil postroj enote TO v Kočevski Reki decembra 1990. Gospodu Peterletu pa priporočamo v branje zbornik »Vloga TO Dolenjske v procesu osamosvajanja Slovenije na vojaškem področju I-II«, predvsem prispevek Cveta Zorka (Vloga 30. razvojne skupine in 3. zaščitnega bataljona (odreda) v pripravah na vojno ter sami vojni.
Izbora slavnostnega govornika, še posebej pa legitimiranja njega in njegove vloge, ki je samo nadaljevanje postavljanja enačajev med resnico in lažjo ter med pravico in krivico, veterani ne bomo komentirali. Vse smo povedali že ob 50-letnici ustanovitve TO. Smo pa prepričani, da bo to moral pojasniti tisti, ki s svojo prisotnostjo takšno početje legitimira, to pa je predsednik republike Slovenije.
Ladislav Lipičpredsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo
