Medtem ko po odločitvi ustavnega sodišča potekajo usklajevanja o spremembah volilne zakonodaje, bodisi z odpravo volilnih okrajev bodisi z njihovim preoblikovanjem, so v Klubu parlamentark DZ na današnji okrogli mizi odprli tudi temo o zagotavljanju uravnoteženosti zastopanja spolov v politiki.
Po mnenju predsednice kluba Bojane Muršič (SD) je namreč treba ob odpiranju zakona o volitvah v DZ nujno nasloviti to vprašanje. Nizek delež žensk, zastopanih v državnem zboru, je po njenem mnenju zaskrbljujoč. Ob tem jo žalosti, da kot družba še nismo dovolj zreli, da bi samodejno zagotavljali uravnoteženost zastopanja spolov, zato je treba to področje zakonsko bolje urediti in ga izpostaviti tudi v novi zakonodaji.
S tem se strinja tudi predsednik DZ Dejan Židan, ki je sicer v vlogi predsednika SD poudaril, da v pripravljenih spremembah zakona o volitvah v DZ izrazito pogrešajo predlog za povišanje spolnih kvot s sedanjih 35 na 40 odstotkov. Predlagajo tudi sistem zadrge, torej umestitve kandidatov na liste izmenično po spolu, ter 50-odstotno zastopanost ženskih kandidatk na horizontalni ravni. Če bi torej ukinili volilne okraje, bi morale biti na polovici kandidatnih list njihove nosilke ženske.
Medved: Pripravljeni smo v predlog vnesti takšne rešitve
Da so na ministrstvu za javno upravo v predlog pripravljeni vnesti takšne rešitve, če bo zadostna politična volja, pa je zagotovil minister za javno upravo Rudi Medved. Člena, ki govori o kvotah, sicer v dosedanjih usklajevanjih še niso odprli, bo pa v prihodnjih dneh tekla razprava še o morebitnem odprtju drugih členov, pri čemer bo določba o zastopanosti žensk v ospredju, je zagotovil. Poleg 40-odstotnih kvot se Medved zavzema tudi za uvedbo sistema zadrge, če bodo seveda spremembe zakonodaje šle v smer ukinitve okrajev.
Sicer pa bi po njegovem mnenju že sama ukinitev volilnih okrajev pomenila korak naprej k uravnoteženosti zastopanja spolov, saj bi preprečila špekulacije političnim strankam pri razporejanju kandidatov po volilnih okrajih.
Takšnega mnenja je tudi direktor službe Državne volilne komisije Dušan Vučko, ki slabo zastopanost žensk v DZ pripisuje slabim zakonodajnim rešitvam. Če bodo volilni okraji ostali, po njegovih besedah ne bodo naredili ničesar za uravnoteženost spolov, saj stranke natančno vedo, kateri okraji so zanje izvoljivi. Z odpravo okrajev in uvedbo zadrge pa bi se zastopanost žensk povečala, je prepričan.
Tudi nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič, ki je tudi sodeloval pri uzakonitvi kvot, se strinja, da bo v primeru ohranitve okrajev problem še vedno enak. Ribičič se sicer zavzema, da bi v zakonu določili najmanj 40-odstotne kvote in najmanj štiri ženske nosilke list. Po njegovih besedah namreč ni težava v uravnoteženosti zastopanosti spolov, pač pa v podzastopanosti enega spola.
Da je težava predvsem v izvoljivosti ženskih kandidatk, je prepričana tudi predsednica Ženskega lobija Slovenije Vijolica Neubauer. Zato je treba v spremembe zakonodaje nujno vključiti predloge za odpravo skritih sistemskih ovir, ki ženskam onemogočajo izvoljivost. V ženskem lobiju se zavzemajo za 50-odstotno (plus/minus ena) kvoto, uvedbo sistema zadrge ter uvedbo absolutnega prednostnega glasu.
