»Na pobudo več članic smo se dogovorili za sprožitev priprav za sistem globalnih sankcij za resne kršitve človekovih pravic,« je po zasedanju povedal novi visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Nekatere članice so zadržane, a obstaja »močan konsenz«, je poudaril.
»Tudi sam sem se zavzel za to, da se ta evropski sistem sankcij za kršitelje človekovih pravic uveljavi, da ga institucionaliziramo in tako pokažemo, da mislimo s človekovimi pravicami resno,« je poudaril Cerar. Dodal je še, da je predlog, ki ga je podala Nizozemska, dobil precejšnjo podporo in da nasprotovanj ni zaznal.
To je sicer šele začetek procesa, ki bo po pričakovanjih dolg, in trenutno je vse še v povojih. »A tako se začne,« je dejal Cerar.
Evropski parlament k vzpostavitvi evropskega sistema sankcij za kršitelje človekovih pravic po vzoru ameriškega zakona Magnicki iz leta 2012 poziva že dlje časa, a članice so bile doslej glede tega razdeljene. Na podlagi zakona Magnicki lahko ZDA uvedejo sankcije proti kršiteljem človekovih pravic po svetu.
Ministri so razpravljali tudi o odnosih z Afriko v sklopu priprav vrha EU in Afriške unije (AU) v prihodnjem letu. Nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pomen odnosov z Afriko potrdila s tem, da je za svojo prvo pot v tujino izbrala Adis Abebo, sedež AU.
V razpravi so ministri poudarili nadaljnjo potrebo po zagotavljanju miru in varnosti, demokracije, dobrega vladanja, človekovih pravic ter trajnostnega in vključujočega razvoja v Afriki.
O Palestini januarja
Pred začetkom zasedanja se je Cerar udeležil tudi neformalnega zajtrka, na katerem sta sodelovala ministra za zunanje zadeve Severne Makedonije in Albanije. Zavzel se je za začetek pristopnih pogajanj z državama do marca naslednje leto.
Tudi novi komisar za širitev Oliver Varhelyi je ob prihodu na zasedanje poudaril, da je bil zajtrk spodbuden in da bi unija morala biti zmožna "popraviti napako" iz oktobra in spomladi začeti pristopna pogajanja z obema državama.
Oktobra voditelji članic unije zaradi nasprotovanja Francije, Nizozemske in Danske niso odločili o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo.
Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn je sicer v pismu novemu visokemu zunanjepolitičnemu predstavniku Borrellu pozval k vnovični razpravi o priznanju Palestine.
Cerar je pojasnil, da bodo zunanji ministri o Palestini razpravljali predvidoma januarja, in sicer zlasti o tem, ali je rešitev dveh držav, za kar se še vedno zavzema EU, še realna ali se vse bolj odmika.
Današnja razprava je bila po Cerarjevih besedah samo napoved temeljitejše razprave januarja. Borrell je ponovil, da EU kot taka ne bo priznala Palestine, ker nima institucionalne možnosti priznavanja držav, lahko pa z razpravo spodbudi članice v tej smeri.
Slovensko stališče je po Cerarjevih besedah poznano. Če se bo oblikovala dovolj prepričljiva skupina držav, ki bi želele priznati Palestino, se bo zavzel, da bo tudi Slovenija zraven, je še dejal minister.
