»Na občini smo že naročili preliminarno geološko-geotehnično poročilo s predlogom in grobo oceno stroškov sanacije. Plaz po zadnjih ocenah meri v dolžino 790 in širino 185 metrov. Na podlagi prvega terenskega ogleda plazu so kot prvi ukrep sanacije oziroma upočasnitve plazenja predlagali čimprejšnjo izvedbo začasnih ukrepov za odvodnjavanje vode iz plazine,« je po obisku dveh predstavnikov z ministrstva za okolje in prostor v vasi Stopce povedala Mojca Knez Jovan iz službe za odnose z javnostmi na laški občini.
»Plaz je precej obsežen, globina plazine pa še ni znana, kot tudi ne smer, v katero se premika, zato bo treba še preučiti strukturo tal in opraviti meritve o globini,« je nujne ukrepe povzel laški župan Franc Zdolšek. Ervin Vivoda, vodja sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč na okoljskem ministrstvu, pa je dejal, da bodo do konca leta izdelali program sanacije, medtem ko bo načrt za odpravo posledic pripravljen, ko bo Uprava RS za zaščito in reševanje podala končno oceno škode. To naj bi se zgodilo do konca leta.
Ogrožena pitna voda
Medtem so prebivalci Stopc vse prej kot mirni. Za zdaj sicer evakuacija, kot ocenjujejo strokovnjaki, ni potrebna, a če bi se razmere slabšale, tudi ta ni izključena. »Če se bo zgodilo, se bo naenkrat, a o tem raje na razmišljam. Res pa si še pred nekaj tedni niti v sanjah ne bi mislila, da bi lahko našo hišo kdaj ogrozil kakšen plaz, saj ne živimo neposredno pod kakšnim hribom,« nam pove Majda Hrastnik, mama sedmih otrok, ki pa so že skoraj vsi odšli od doma. Doma je le še najmlajša hči, ki je maturantka. »Seveda me tole skrbi in plaši. Kar koli ponoči zašumi ali zaropota, me spravi pokonci in ne zatisnem več oči,« nam še pove Hrastnikova. Njen mož Martin nam pokaže razpoke v stenah in tleh, ki se pojavljajo na novo iz dneva v dan, tiste, ki so jih že opazili, pa so čedalje večje. Da je nekaj zgoraj v gozdu hudo narobe, so prvi opazili Hrastnikovi sosedje Zemetovi. Kot nam je povedal Tomaž Zeme, so sredi novembra ostali brez vode, zato je šel pogledat, kaj bi lahko bilo vzrok. Takrat je videl, da je plaz odnesel že skoraj hektar gozda in da so na vodohranu vidne velike razpoke. »To nas je pošteno zaskrbelo, zato smo nemudoma o tem obvestili pristojne na občini in komunali, da smo začeli takoj ukrepati,« pove Zeme. Dejansko je plaz do danes poškodoval že okoli sedem hektarjev gozda in tri hektarje travnatih površin.
