Prvi "polčas" 12-dnevnega zasedanja pogodbenic Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) je minil v znamenju pozivov, tako strokovnih kot tistih z ulice, naj se politiki zganejo in odločno naslovijo podnebno krizo.
Ob robu konference je bila med drugim predstavljena vrsta poročil, ki so svarila, da se okno priložnosti za ukrepanje proti podnebnim spremembam zapira. Desetletje od 2010 do 2019 se bo v zgodovino zapisalo kot najbolj vroče v zgodovini, leto 2019 pa bo najverjetneje obveljalo za eno od treh najbolj vročih doslej, je ocenila svetovna meteorološka organizacija WMO.
Odločevalce so v petek k odločnemu podnebnemu ukrepanju znova pozvali tudi mladi. Na ulice Madrida in nekaterih drugih svetovnih mest se je zgrnilo več tisoč protestnikov, ki so s transparenti opozarjali, da se čas za ukrepanje izteka.
A protestniki so nagovarjali bolj tehnične pogajalce držav, medtem ko se je večina voditeljev držav in vlad Madridu izognila. Tudi Slovenijo je na uvodnem zasedanju konference minuli ponedeljek, ki je bilo zamišljeno na najvišji politični ravni, zastopal okoljski minister Zajc.
"Mnogi predsedniki držav in vlad so prišli, ni pa denimo med njimi nemške kanclerke Angele Merkel ali francoskega predsednika Emmanuela Macrona in to se nekoliko občuti," je takrat za STA dejal minister.
Ta teden so medtem v Madridu napovedani dogodki na ministrski ravni. Danes bodo pogodbenice razpravljale o podnebnem financiranju, v torek in sredo pa bo potekalo še zasedanje pogodbenic na ministrski ravni, ki se ga bo znova udeležil Zajc. Ob tej priložnosti bo podal tudi uradno slovensko izjavo.
Temeljni namen konference je dokončno oblikovanje knjige pravil za začetek izvajanja pariškega podnebnega sporazuma. V njej naj bi bila navodila za pripravo in dopolnjevanje podnebnih ciljev (t. i. nacionalno določenih prispevkov) za pogodbenice pariškega sporazuma, pravila za spremljanje in poročanje o doseganju ciljev ter izvajanju ukrepov za petletna obdobja, pravila za področje zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in prilagajanja na podnebne spremembe ter vsebine glede pomoči državam v razvoju - tako finančne kot v obliki prenosa tehnologij.
Pariški sporazum iz leta 2015 za cilj določa, da se dvig povprečne globalne temperature ohrani znatno pod dvema stopinjama Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem, obenem pa poziva k prizadevanjem za 1,5 stopinje. Do danes je sporazum ratificiralo 187 pogodbenic.
