Slovenska policija je v zadnjem obdobju obravnavala večje število denarnih mul, pri čemer gre v glavnem za posameznike, ki imajo v Sloveniji odprte transakcijske račune, na njih pa iz tujine prejmejo nakazila denarnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, kot so vdori v informacijske sisteme, ribarjenje (phising) in različne oblike spletnih goljufij (CEO – direktorske goljufije, nigerijske goljufije, ipd.). Denarne mule potem ta denar dvignejo z računov ali pa ga prenakažejo na drug račun, običajno odprt v tujini. Pri nas to obravnavamo kot kaznivo dejanje pranja denarja. »Tako smo skupno preiskovali 78 denarnih mul, ki so na svoje račune neupravičeno prejele denarna sredstva, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, v skupni višini nekaj več kot 3 milijone evrov. Policija je v sodelovanju z Uradom RS za preprečevanje pranja denarja, slovenskimi bankami in tujimi varnostnimi organi uspela začasno zaustaviti in preprečiti oškodovanja slovenskih in tujih fizičnih in pravnih oseb za nekaj več kot 700.000 evrov. »Prijeli smo štiri storilce,« so sporočili iz slovenske policije, kjer opozarjajo, da se slehernik kar hitro lahko znajde med denarnimi mulami. Recimo, če pade na »ponudbo« hitrega zaslužka po spletu in posreduje nekomu številko tekočega računa, ta »nekdo« pa nanj nakaže denar, ki izvira iz kaznivega dejanja.

policija Europol akcija denarne mule meje