Pedagoški inštitut in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sta predstavila rezultate raziskave PISA 2018, ki jo koordinira OECD. Izkazalo se je, da dosežki slovenskih 15-letnikov, ki jih je zajela raziskava, pri matematični pismenosti ne odstopajo bistveno od preteklih let. Manjši upad pa so izmerili pri bralni in naravoslovni pismenosti. »Na vseh treh področjih pismenosti Slovenija še vedno dosega rezultate nad povprečjem OECD,« so sporočili s Pedagoškega inštituta.
Branje je treba okrepiti
Podobni kot v Sloveniji so bralni dosežki učencev in učenk na Norveškem, Portugalskem, Češkem, v Nemčiji, Belgiji in Franciji. Več točk v Evropi dosegajo 15-letniki v Estoniji, na Finskem, Irskem, Poljskem, Švedskem, Danskem in v Veliki Britaniji. Najvišje rezultate v globalnem merilu pa so dosegli učenci in učenke iz Kitajske in Singapurja.
Pri bralni pismenosti se je v Sloveniji pokazalo, da je zagon iz leta 2009 nekoliko upadel. Leta 2009 so bili rezultati bralne pismenosti pri slovenskih učencih slabši od povprečja držav, ki so sodelovale v raziskavi. Projekt za krepitev bralne pismenosti, ki ga je tedaj zagnala Republika Slovenija, je v nekaj letih bralno pismenost pomagal dvigniti nad povprečje. Lani pa je bil v primerjavi z letom 2015 ta rezultat za nekaj odstotnih točk nižji.
Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je napovedal, da bodo rezultate preučili in bralno pismenost ponovno usmerili navzgor. Skrb zbuja predvsem podatek, da pri učencih (ne pa tudi pri učenkah) upada veselje do branja. Vendar je raziskovalka na Pedagoškem inštitutu Klaudija Šterman Ivančič opozorila, da je za nižje rezultate lahko odgovorna tudi sprememba vsebine in strukture vprašalnika raziskave PISA. Ta je namreč lani v večji meri preverjal vsebine, do katerih učenci dostopajo preko elektronskih naprav. Med letoma 2015 in 2018 je njihova uporaba narasla z dveh na tri ure na dan.
Pri naravoslovju je raziskava prav tako zaznala rahlo odstopanje navzdol, pri matematiki pa večjih nihanj v sposobnostih in znanju slovenskih učencev in učenk v primerjavi z letom 2015 ni.
Izstopa podatek, da je 35 odstotkov učencev in učenk poročalo, da so pogosto ali vedno žalostni, dobra polovica pa tudi, da so pogosto ali vedno zaskrbljeni. Minister Pikalo je napovedal, da se bodo tega problema resno lotili, saj je takšno čustveno stanje 15-letnikov razlog za alarm.
Ravnatelj Pečan: Učitelji na etični pogon
V raziskavi so slovenski 15-letniki ocenjevali tudi, koliko opore pri pouku slovenščine dobijo od učiteljic in učiteljev. Ocene, ki so jih učenci pri tem dali učiteljem, so pod povprečjem OECD. Pri ocenjevanju podpore so bili učitelji slabše kot v Sloveniji ocenjeni le v sedmih državah članicah EU in na Japonskem. Učenci so poleg tega ocenjevali tudi »navdušenje« učiteljev pri poučevanju maternega jezika. Pri tem so slovenski učitelji prejeli celo najnižjo oceno od vseh 79 držav, v katerih je potekala raziskava.
Predsednik združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan meni, da za slabše rezultate pri bralni pismenosti vendarle niso krivi »nezavzeti« učitelji, ampak pomanjkljiva podpora v domačem okolju. »Na nedavnem knjižnem sejmu so bile predstavljene alarmantne ugotovitve, da Slovenci vse manj beremo,« je spomnil. »Otroci ne morejo imeti bralnih navad, saj jim doma starši ne dajejo zgleda, ker tudi sami skorajda ne berejo. Starši, ki doma redno berejo, so zelo redki,« opozarja Pečan. »Tega primanjkljaja v šolah ne moremo nadomestiti.«
Predsednik združenja ravnateljev je z rezultati raziskave sicer zadovoljen, vendar meni, da si zasluge zanje lahko pripisujejo predvsem učenci in učitelji. »Upam, da se ne bodo zdaj trkali po prsih na ministrstvu,« je dejal. »Šole namreč od politike dobimo le malo podpore. Sprašujem se, ali bomo učitelji in ravnatelji lahko še naprej delovali na etični pogon. Bojim se, da bodo ob naslednjem merjenju PISA dobri rezultati le še nostalgičen spomin,« je bil slikovit. »Želimo si, da bi bilo med ministrstvom in šolami več dialoga,« je dodal. Med drugim je spomnil na pretekle raziskave o učinkovitosti šolskega sistema, ki so pokazale, da ima Slovenija »rezerve pri vlaganju v kadre«. Nedavna pedagoška raziskava je denimo pokazala, da se učiteljice in učitelji v povprečju starajo, saj je bilo zaposlovanje novih, ki prihajajo s fakultet, dolgo skoraj povsem blokirano.
