Kitajska je med januarjem 2018 in junijem 2019 zgradila termoelektrarne s skupno močjo 43 gigavatov, s čimer je izničila učinek vseh v tem času zaprtih termoelektrarn po svetu, povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Gradnja novih termoelektrarn ni v skladu z zavezami, s katerimi želijo države globalno segrevanje omejiti pod dve stopinji Celzija.
Kitajci pa imajo v načrtu še gradnjo termoelektrarn s skupno močjo 147,7 gigavata, kar je primerljivo z vso močjo termoelektrarn v EU, ki znaša 150 gigavatov. Skupno bi moč kitajskih termoelektrarn tako dosegla 1174,7 gigavata.
Upočasnjevanje kitajske gospodarske rasti je upočasnila tudi trend uvajanja okolju prijaznejših načinov pridobivanja energije v drugem največjem svetovnem gospodarstvu.
"Obstaja tveganje, da bodo kitajski voditelji nadaljevali s podporo uporabi premoga in bodo podnebne skrbi podredili spodbujanju gospodarske rasti," je opozorila direktorica Global Energy Monitor Christine Shearer.
Sodelovanje Kitajske bo namreč ključno v globalnem boju proti podnebnim spremembam, saj v zrak spusti največ toplogrednih plinov.
