Gre za prvo poročilo, ki je primerjalo načrte držav podpisnic pariškega podnebnega sporazuma za zajezitev globalnega segrevanja s količinami proizvedenih fosilnih goriv. Države so se z omenjenim sporazumom zavezale, da bodo globalno segrevanje zajezile pod 2 stopinjama Celzija nad stopnjo pred industrializacijo, s ciljem, da bi se sprememba ustavila že pri 1,5 stopinje Celzija. Podatki poročila pravijo, da trenutna proizvodnja fosilnih goriv napoveduje več kot 50 odstotkov večjo proizvodnjo, kot bi jo dovoljeval cilj 2 stopinj Celzija leta 2030. Od cilja 1,5 stopinja Celzija pa raven črpanja fosilnih energentov odstopa za kar 120 odstotkov.
Analiza temelji na podatkih o proizvodnji fosilnih goriv na Norveškem, v ZDA, Rusiji, Kanadi, na Kitajskem, v Indiji, Indoneziji in Avstraliji. Naštete države proizvedejo okoli 60 odstotkov vseh fosilnih goriv. Podatke za Savdsko Arabijo, Iran in druge velike države proizvajalke, ki številk v zvezi s proizvodnjo ne objavljajo javno, pa so raziskovalci ocenili glede na opažene trende ostalih držav proizvajalk.
Še ena analiza Združenih narodov iz lanskega leta opozarja, da bi se tudi z upoštevanjem zavez v sklopu pariškega podnebnega sporazuma temperature dvignile za 3 do 4 stopinje Celzija, kar bi imelo katastrofalne posledice. Že dvig temperature med 1,5 in 2 stopinji Celzija bi več sto milijonov ljudi izpostavil nevarnostim hudih suš, poplav in vročinskih valov. Tem pa bi sledile tudi ekonomske posledice, ki bi vodile v povečanje revščine na prizadetih območjih.
Potrebno je zmanjšati tudi proizvodnjo
»Smo v globoki jami in moramo prenehati s kopanjem,« je povedal izvršni direktor Stockholmskega instituta za okolje (SEI) Mans Nilsson. SEI je sodeloval pri pripravi poročila. »Navkljub dvema desetletjema oblikovanja podnebnih politik je proizvodnja fosilnih goriv višja kot kadarkoli.«
Vodja Programa Združenih narodov za okolje Inger Andersen opozarja, da je skrajni čas, da se ukrepi posvetijo tudi vprašanju proizvodnje energentov. Doslej se je večina ukrepov za preprečevanje podnebne katastrofe vrtela okoli zmanjševanja porabe. Posledično večina obljubljenih ukrepov, ki so jih predstavile države podpisnice pariškega podnebnega sporazuma, sploh ne omenja sprememb proizvodnje fosilnih goriv.
Poročilo kot izredno pomembno izpostavlja tudi pomoč zaposlenim v proizvodnji fosilnih goriv, da najdejo nova delovna mesta, medtem ko se proizvodnja fosilnih goriv zmanjšuje.
Poročilo je sicer izpostavilo tudi nekatere ukrepe, ki gredo v smer zmanjševanja proizvodnje. Med drugim je omenilo zaprtje večine premogovnikov v Španiji, nekaterih na Kitajskem ter prekinitev iskanja novih lokacij za črpanje nafte in zemeljskega plina na območju Arktike in Nove Zelandije.
